V finalu tekmovanja za najboljšo mlado voznico in mladega voznika Slovenije 2025 so sodelovali tudi predstavniki Rdečega križa Slovenije.
Rdeči križ je na tekmovanju že od vsega začetka in vsako leto so preverili znanje tekmovalcev. Zanimalo nas je, kakšne izkušnje imajo z mladimi vozniki in kako znajo pomagati ponesrečencem.
Predstavnik Rdečega križa Matic Slapšak pravi, da vsako leto pripravijo realistični scenarij prometne nesreče. Letos so se odločili za scenarij trka kolesa z motorjem in električnega skiroja. Takšne nesreče so na cestah zelo pogoste in imajo lahko hude posledice.
Slapšak pravo, da skoraj vsako leto finalisti in polfinalisti povejo, da je bila naloga na točki Rdečega križa ena najtežjih, tudi zato, ker je tako zelo realistična. Za realistični scenarij so namreč poskrbeli tudi z maskerjem, ki je "pripravil" ponesrečenca. Dejstvo je, da so na tekmovanju mladi, ki so pred kratkim naredili vozniški izpit, zato je tudi znanje o nudenju prve pomoči pri njih še precej sveže.
Spremembe na pet let
Je pa res, da se smernice o nudenju prve pomoči na mednarodni ravni vsakih pet let spreminjajo, zato si pri Rdečem križu Slovenije zelo prizadevajo, da bi bili ljudje o njih obveščeni. Spreminjajo se določena pravila, kako pristopiti do oškodovanca.
To velja predvsem pri temeljnih postopkih oživljanja v primeru dogodkov, kot so srčni zastoji ali možganske kapi, spreminja se način dajanja umetnega dihanja, pritiskov na prsni koš in podobno. Novim smernicam je treba slediti in želijo si, da bi ljudje vsakih pet let osveževali svoje znanje nudenja prve pomoči.
Zanimalo nas je, kaj se dane pričakuje od nekoga, ki se znajde ob prometni nesreči in bi rad pomagal. Pred opravljanjem vozniškega izpita smo opravili tečaj prve pomoči, a je od tedaj lahko minilo tudi več desetletij in to, kar smo se naučili, ne velja več oziroma smo pozabili.
Slapšak pravi, da si pri Rdečem križu Slovenije želijo, da bi do človeka z nenadnim poslabšanjem zdravja ali do poškodovanih v prometni nesreči, predvsem pristopili previdno. Vedno poudarjajo, da moramo najprej poskrbeti za lastno varnost. Če smo na cesti, kjer se je zgodila nesreča, najprej preverimo, da je prizorišče varno, šele potem lahko ukrepamo.
Pomen klica na 112
Najbolje je, da pristopimo do ponesrečenega in preverimo, če krvavi ali je nezavesten. Tudi, če nudenja prve pomoči ne obvladamo, lahko vsaj pokličemo na telefonsko številko 112. Dispečerju povemo, kje smo, koliko ljudi je mogoče vpletenih v nesrečo, kaj vidimo. Potem nas bodo dispečerji klicnega centra vodili in usmerjali, povedali, kaj moramo storiti. Včasih ljudi tudi malo pomirijo, saj imajo veliko izkušenj in znajo ljudi voditi po korakih, ki so potrebni za pomoč ponesrečencem.
Dejstvo je, da po nesreči odločajo minute, včasih tudi sekunde, pravi Slapšak. Vedno poudarjajo, da je najslabše, če se ne naredi nič. Treba je vsaj pristopiti do ponesrečenca, si ga ogledati in potem poklicati številko 112. Če pa smo prepričani v svoje znanje, da lahko nekomu nudimo prvo pomoč, je to toliko boljše.
Česa pa ne bi smeli narediti in kaj absolutno lahko? Kakšnega ravnanja kosti se rajši ne lotevamo, pravi Slapšak. Če pa denimo vidimo, da je krvavitev huda krvavitev, veliko pomeni že to, da jo na neki način ustavimo, da denimo zategnemo pas ali kaj podobnega. To pomeni, da uporabimo stvari, ki jih imamo pri roki. V Sloveniji so pogosti srčni zastoji. Dobro je, če obvladamo postopke za pomoč. Morda pa je ponesrečenec le padel v nezavest, kar pomeni, da ga obrnemo na bok, v osnovni ležeči položaj. To so osnove, ki bi jih res moral vsa poznati, pravi Slapšak.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Scenarij trka z E-skirojem je možen samo ko voznik skiroja obleži in pride policija .V vseh drugih primerih voznik skiroja pobegne iz kraja nesreče in POLICIJA PROSI POMOČ.