Prestiž, športnost, udobje
Oblikovno XF ne zaostaja za nemško “sveto trojico”, želi ji konkurirati in jo v mnogočem tudi prekositi. Poslanstvo in pripadnost znamki sta skozi celotno zunanjost jasno izražena, mnogi detajli pa pričajo o oblikovni naprednosti. Kakšnega dolgočasne otoške aristokratskosti ni, čeprav avto preprosto deluje "drag".

Oblikovalci niso pozabili niti na izbuljen motorni pokrov v slogu popopranih različic, tehnologijo LED pri zadnjih lučeh, ki spominjajo na tiste pri Bondovem DBS, ter škrgah na bokih, ki jih okrasuje še kromirani jaguarjev napis, zadek pa lepo zaokrožita trapezno oblikovani izpušni cevi.

Še nekaj na prvi pogled manj opaznega, količnik zračnega upora pri mački znaša zelo športnih 0,29. Opazovalec se ob tem vpraša, kaj sploh so prihranili za različico SV8.

Notranjost je spet zmes športnosti in udobja, vse pa lepo dopolni nezgrešljiv britanski občutek za detajle in prestiž. XF ne zaostaja niti s tehnološkega vidika, saj se ob vžigu odprejo zračniki, iz ležiša na sredinski konzoli pa se dvigne stikalo, ki je nadomestilo klasični menjalnik, delovanje v grafični obliki, pa lahko spremljate na zaslonu med merilniki.

Foteljasta prednja sedeža sta odeta v perforirano usnje, vrh sredinske konzole in vratnih oblog pa poleg lesa obkroža usnje temnejše barve.

Na sredinski konzoli prevladuje aluminij, stikala pa so prečiščena, saj so tu prostor našla le osnovna, ki jih potnika v prvi vrsti največkrat uporabljata. Za vsa ostala je tu sedempalčni zaslon kjer z dotikom upravljate klimatsko napravo, avdio in video sistem, navigacijo, telefon in še veliko drugega. Sedeža sta hlajena, ogrevana in električno nastavljiva , enako velja (vsaj glede zadnjih dveh funkcij) za krožnico volanskega obroča, ki je odeta v enako barvo kot vrh armaturne plošče.

V se to pa po našem mnenju še dodatno dviga vtis prestičnosti. Manjšo grajo si zaslužita le zadnja klop in prtljažnik, ki po prostornosti ne zmoreta slediti tekmecem. Na zadnji klopi je prostora za dva sicer dovolj, je pa res da kupejevska oblika strehe potnika prikrajša za marsikateri centimeter v višini glav.

Tudi kar se tiče prostora za kolena, XF ni rekorder, konkurenca tu ponudi več. Zvočna zatesnitev prav tako ni najboljša, veliko zaslug za to pa pripisujemo strešnemu oknu.

Fordovo srce v nosu
V nosu se vrti najtehtnejša izbira, 2,7-litrski šestvaljnik, delo inženirjev pri Fordu in PSA, ki preseneti z zmernim nabiranjem moči, a se zaradi odličnega podvozja in vzmetenja zlahka prelevi v agilnega športnika. V celoto se lepo podaja šeststopenjska avtomatika, ki se ne pusti zmesti. Zmore tudi športni program, voznik pa tudi zaradi filigranske natančnosti še raje poseže po prestavnih ročicah za volanom ali prestavni ročici, ko je ta postavljena v način ročnega prestavljanja Manj konkurenčen je XF le pri porabi, saj boste z manj kot devetimi litri težko shajali.

Na splošno gre za zelo agilno in udobno športno limuzino, ki jo zlahka postavimo ob bok nemški trojici. Cena dobrih 58.000 evrov je povsem umestna in glede na videno dobite za ta denar zelo veliko. Testnik je bil sicer deset tisoč evrov dražji, ampak katerega izmed dodatkov s seznama doplačil bi tudi zlahka pogrešili, s čimer bi cena ostala bližje tisti osnovni. Za ta denar pa tudi nemška torjica težko parira, saj je XF res pravi jaguar. Original, če že tako hočete.