PLUSI, MINUSI |
|
Plusi: Videz, motor, prostorna notranjost, domiselna sedemsedežna zasnova. Minusi: Neosvetljeni kozmetični ogledali, zapiranje vrat, tu in tam vprašljiva kakovost. |
Nečistokrvni Francoz
Notranjost je oblikovana zelo pregledno, sredinska konzola pa deluje prečiščeno. Opazovalec
ima vseskozi občutek japonskega izvora, kar vsekakor ne prileže izdelku te francoske tovarne.
Volanski drog je nastavljiv tako po globini kot višini, motil pa nas je predvsem pri dnevni
svetlobi slabo berljiv zaslon avdionaprave. Obregnili smo se še ob klimatsko napravo, katere
delovanje je povsem spodobno, gre pa le za takšno z enoobmočnim delovanjem, kar je v tem cenovnem
razredu prej izjema kot pravilo. Izvor se opazi tudi pri izbiri materialov, ki so samo povprečni,
je pa zato nadpovprečna končna obdelava. Sedi se visoko, sedeži so udobni in dovolj razkošni, kar
prav tako velja za klop v drugi vrsti. Tu je še tretja vrsta sedežev, ki je, kadar je ne
potrebujete (bolj kot ne je namenjena prevozu otrok), diskretno pospravljena na dno
prtljažnika.
|
Notranjost je že znana, da sedite v peugeotu, razkriva le znak na volanskem obroču. © Jure Tomc |
Za pogon 4007 skrbi že znan 2,2-litrski HDi agregat, ki se lahko pohvali z mirnim tekom in dobro zvočno zatesnjenostjo, dovolj moči in dokaj neobčutno turboluknjo ob nizkih vrtljajih. Poraba utegne v odvisnosti od teže voznikove noge občutno nihati, vseeno pa se lahko nadejate porabe med osmimi in devetimi litri plinskega olja.
Pogon je v osnovi prednji, z zasukom stikala se vklopi priključljiv štirikolesni, kjer elektronika prek viskosklopke razporeja optimalno količino navora med obe osi, z dodatnim zasukom pa lahko pogon tudi zaklenete. Kljub temu in konkretni oddaljenosti od tal pa mu vseeno bolj kot terenska vožnja diši asfalt. Cena je smiselna, konkurenca pa zelo nakopičena.
