Iniciativa »Dejmo se videt« ozavešča o pomenu varne urbane mobilnosti. Letošnja kampanja posebej izpostavlja nevarnosti slabo osvetljenih prehodov za kolesarje ter poudarja pomen vidnosti uporabnikov mikromobilnosti – kolesarjev, e-kolesarjev in voznikov e-skirojev. Na dogodku so predstavili prvega prometnega komentatorja prometa Vid Zebro, ki je virtualni lik, a s pomočjo vseh informacij o prometu in nevarnih odsekih, ki jih zbira Zavarovalnica Triglav, deluje kot živa oseba in v živo komentira stanje na slovenskih cestah.
Kot so poudarili na tiskovni konferenci, je pobuda nastala iz nerazumevanja, da se včasih ne vidimo v prometu, ne samo ponoči, ampak tudi ob najbolj jasnem vremenu. Sploh šibkejši v prometu so pogosto spregledani. Samo letos je umrlo sedem kolesarjev, 173 je bilo hudo poškodovanih, so povedali v iniciativi, ki jo sestavljajo Zavod Varna pot, Zavarovalnica Triglav in agencija Yootree Creative.
»Dejmo se videt« tudi kot ljudje
Tretja sezona iniciative »Dejmo se videt« v podobi Vida Zebre, prvega digitalnega prometnega poročevalca, ki ga poganja umetna inteligenca, prinaša kreativno in tehnološko novost, a njeno sporočilo ostaja enako pomembno. Dejmo se videt – kot pešci, vozniki, kolesarji, predvsem pa kot ljudje.
Na tisoče nevarnih točk
Anja Cergolj iz Zavarovalnice Triglav je o virtualnem vodiču dejala, da je plod umetne inteligence, njegov govor pa temelji na realnih podatkih, ki so jih ustvarili vozniki. V Zavarovalnici Triglav so v zadnjih 10 letih skupaj z občinami zbrali 213 nevarnih točk v prometu. To so točke, kjer se vozniki, pešci in kolesarji srečujejo na nevaren način. Na 99 takih točkah so postavili sisteme COPS, inteligentno prometno signalizacijo, ki v realnem času opozarja voznike, pešce, in kolesarje, da se približujejo nevarnemu odseku, Na to jih sistem opozori s svetlobnim signalom. Dejala je, da so po pregledu statistike ugotovili, da so na nevarnih točkah za 80 odstotkov zmanjšali število prometnih nesreč "V Sloveniji je na tisoče takih točk, kjer prihaja do nevarnih srečanj. Vseh ne bomo mogli opremiti, zato iščemo drugačne rešitve. Rešitve pa iščemo s pomočjo podatkov in inteligentnih sistemov, ki analizirajo in beležijo vedenje voznikov," pravi Anja Cergolj.
Različne prometne izzive, podkrepljene z realnimi podatki s terena, bo Vid sproti komentiral in komuniciral tudi prek družbenih omrežij, in sicer TikToka in Instagrama ter spletne strani Dejmo se videt
Tako so v Zavarovalnici Triglav pridobili podatek, da na točno določenem prehodu za pešce v Kopru 27 odstotkov voznikov ni upočasnilo vozila, še več, peljali so hitreje. "Te podatke zbiramo že 10 let, veliko jih je. Uparili smo jih s človeškimi podatki kolesarjev in voznikov e-skirojev. 83 odstotkov voznikov e-skirojev se boji, da bi jih kdo spregledal, enako strah je 77 odstotkov kolesarjev. Strah izhaja iz realne izkušnje. Ko smo zbirali podatke, smo stopili korak nazaj in ugotovili, da se v prometu ne vidimo, ne le v temi, ampak tudi na najbolj jasen dan. Želeli smo, da bi na suhoparne podatke pogledali na nov način," pravi Anja Cergolj. To je naloga Vid Zebre, ki je prevajalec suhoparnih podatkov v živ jezik. Vid Zebra na spoštljiv in humoren način posreduje podatke, naj bo to na socialnih omrežjih, na internetu, radiu, v časopisu, ali pa v obcestnih medijih oglaševanja. Ko se bomo peljali mimo šole ali križišča, nas bo na spoštljivo vožnjo opozarjal virtualni prometni komentator Vid Zebra.
Čelada na glavi in telefon v žepu
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, je povedal svojo izkušnjo. Kot invalid na kolesu, predelanem za invalide, je kolesaril na slovenski obali. Ko se je znašel v gneči med avtomobili, kolesarji, motoristi in tudi pešci, se je tudi sam počutil ogroženega. Poudaril je, da se več kot polovica starejših, gibalno oviranih, slepih in slabovidnih, danes počuti bolj ogrožene, kot še pred petimi leti. Nove oblike mobilnosti so sicer prinesle veliko prednosti, hkrati pa moramo biti danes bolj kot kdajkoli prej na cesti vidni. Razboršek v ospredje postavlja pomen dela z mlajšo generacijo, temu pa so v Zavodu Vozim prilagodili tudi aktivnosti. Mladim poskušajo skozi delavnice in javne dogodke približati varno uporabo mikromobilnostnih sredstev. Cilj je, da bi uporabniki med vožnjo z e-skirojem ali drugimi prevoznimi sredstvi urbane mobilnosti hitrost ustrezno prilagodi, vedno imeli na glavi čelado, telefon pa v žepu.
