Pred 20 leti je Honda predstavila 600-kubični model transalp, ki je predstavljala udomačeno repliko takratnih dirkalnikov Paris–Dakar. Kar nekaj časa (dvovaljne) konkurence ni imela. Do danes je transalp dozorel v vsestransko uporaben motocikel. V primerjavi s prejšnjim modelom je vitkejši in bolj minimalističen, oblikovno zanimivejši, predvsem na račun okrogle sprednje luči. Oblikovno bolj mladosten in v koraku s časom.
Na račun manjšega sprednjega kolesa na napere (19 palcev namesto 21) je novi model okretnejši
pri ostrejšem vijuganju. Spredaj je montirana pnevmatika 100/90-19, zadaj pa 130/80-17. Večina
voznikov te honde tako ali tako ne uporablja za terensko vožnjo, letošnji model pa se tako še bolje
obnese na asfaltu.
Spremembe so tudi v motorju, ki je sedaj zrasel na 680 kubikov. Za enakomernejše in bolj ekološko delovanje so ga opremili z elektronskim vbrizgom, ki obenem poskrbi tudi za manjšo porabo. Dvovaljnik z valji na V seveda ostaja, saj je postal že zaščitni znak modela transalp. Sedaj s pomočjo štirih ventilov v glavi dosega 60 konjev pri 7750 vrtljajih in navor 60 Nm pri 5500 vrtljajih. Nič kaj pretresljivi podatki, je pa presenetljivo, kako enakomerno vleče čez celotno območje, brez sunkov ali drugih presenečenj, brez upiranja pa se z lahkoto zavrti v rdeče polje. Petstopenjski menjalnik je natančen, gibi ročice kratki. Z igrivostjo motorja se odlično sklada, zato tudi ni težav pri premagovanju klancev v dvoje: motor se rad vrti, prestavljanje je gladko, vožnja je tekoča. Poleg uglajenosti postreže agregat tudi z zmerno porabo goriva, ki težko preseže 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov.
|
Digitalni merilniki. Dodatna oprema: ogrevane ročice. Manjka: povišan vetrobran. © G. M. |
Armaturna plošča je enostavna, po novem ima analogni merilnik vrtljajev, hitrost pa je prikazana
na LCD-zaslonu, ki med drugim služi tudi kot potovalni računalnik (prevožena pot, povprečna poraba
...) in merilnik količine goriva. Stikala so standardna, dolg vžigalni ključ pa se včasih zatika.
Sedež je postavljen dokaj visoko od tal, 841mm, zaradi česar ta motocikel ni najprimernejši za
ženske. Stopalke so obložene z gumo, tresljajev skorajda ni čutiti. Položaj je pokončen, udoben,
primeren tudi za potovanja. Ščitniki rok kazijo videz, so pa zelo uporabni v hladnejših dneh in
slabem vremenu. Opcija: ogrevanje ročic.
Pomembna novost (tudi v tem razredu motociklov): možnost kombiniranih zavor CBS z zavornim
dodatkom ABS. Ob zaviranju z zadnjo zavoro obenem aktiviramo tudi enega od sprednjih šestih
zavornih valjev. To v kombinaciji z ABS-om poskrbi za stabilnost v kratkih, zaprtih ovinkih in na
spolzki podlagi. Priporočljivo!
Vse drugo, kar se tiče mehanike, ostaja bolj ali manj podobno prejšnjemu modelu. Teža je sedaj
(z zavornim dodatkom ABS-CBS) narasla na 219 kg.
Transalp se na terenu predvsem zaradi pnevmatik ne izkaže najbolje. Saj tudi ni temu namenjen, čeprav je vožnja po makadamu povsem prijetna. Se pa zato odlično izkaže na asfaltu, saj v kombinaciji z živahnim motorjem in dobrimi zavorami omogoča precej dinamično vožnjo in strme nagibe. Pri tem pa ne moti slabo cestišče, saj vzmetenje dobro opravlja nalogo. Dejansko se izkaže, da je motocikel takega tipa še najbolj primeren za naše ceste.
|
Kekec bi s tako hondo še lažje ubežal Bedancu. © G. M. |
Avtocesta: tudi tu transalp ne razočara. Premagovanje večjih razdalj mu ne dela težav. Če nameravate večji del potovanj nameniti tudi avtocestam, si omislite opcijsko povišano vetrobransko steklo. Dodatni kovčki ob straneh in zadaj so seveda samoumevni.
Najnovejša honda transalp se izkaže za izredno uporaben in nezahteven motocikel, primeren je tudi za začetnike. S ceno 7390 EUR (AS Domžale, ABS-CBS vključen), nizkimi stroški vzdrževanja in dobrimi voznimi lastnostmi v različnih pogojih predstavlja idealno kombinacijo.
