Predsedniški kandidati republikanske stranke se bodo pomerili na primarnih volitvah stranke na
Floridi. Za zmago se potegujeta senator iz Arizone
John McCain in nekdanji guverner Massachusettsa
Mitt Romney. V anketah ima minimalno prednost McCain, ki zmago veliko bolj
potrebuje kot Romney. McCain potrebuje denar pred petim februarjem za kampanje v več kot dvajsetih
državah, Romney pa si lahko sam piše svoje čeke, ker je bogat.
Z republikanskega radarja pa počasi izgineva nekdanji župan New Yorka
Rudy Giuliani, ki je vse stavil na Florido, vendar pa si tam v anketah zdaj deli
le tretje mesto z nekdanjim guvernerjem Arkansasa
Mikom Huckabeejem.
Zmerjanje med kandidatoma
Romney in McCain pa sta se sicer v ponedeljek zmerjala z najhujšim pridevnikom za
republikanca. Drug drugega sta obtoževala z liberalcem, pri čemer je Romney spet hudo pretiraval.
McCain je po vseh merilih konservativnih organizacij, ki spremljajo glasovanje senatorjev, eden od
najbolj konservativnih članov ameriškega kongresa. McCain se je po drugi strani norčeval iz
Romneyja, da je naredil hudo napako, ko je leta 2006 kot guverner podpisal zakon o splošnem
zdravstvenem zavarovanju v Massachusettsu. Za ameriške republikance je splošno zdravstveno
zavarovanje hud greh, dokler ga sami ne potrebujejo, ko jim zmanjka denarja.
Taktika Clintonove razočarala del demokratov
Na Floridi pa imajo preliminarne volitve tudi demokrati, a so zgolj simbolične.
Kampanjo tam vodi tudi demokratka
Hillary Clinton, čeprav so se kandidati dogovorili, da tega ne bodo počeli zaradi
spora glede datuma volitev. Nacionalno vodstvo demokratske stranke se je namreč odločilo, da
floridskim kolegom odvzame delegatske glasove za nacionalno konvencijo, ker so strankarske volitve
razpisali pred petim februarjem. Vsi vodilni kandidati demokratov so se nato dogovorili, da tam
kampanje ne bodo vodili, vendar pa Clintonova, podobno kot v Michiganu, krši dogovor in je Florido
doslej že dvakrat obiskala. Računa na to, da se bodo do konvencije strasti pomirile in bo
nacionalno vodstvo stranke v strahu pred porazom proti republikancu na splošnih volitvah upoštevalo
delegatske glasove tako Floride kot Michigana.
|
Obama in Hillary |
Senator iz Illinoisa Barack Obama je v soboto na demokratskih strankarskih volitvah v Južni Karolini osvojil 55 odstotkov glasov in zmagal pred newyorško senatorko Hillary Clinton s 27 odstotki in nekdanjim senatorjem iz Severne Karoline Johnom Edwardsom z 18 odstotki glasov. Obamova zmaga je bila pričakovana, saj so mu ankete pred volitvami napovedovale okoli 40 odstotkov podpore. Obama je dobil sicer kar 80 odstotkov glasov temnopoltih volivcev Južne Karoline, ki so predstavljali malce več kot 50 odstotkov vseh udeležencev sobotnih demokratskih strankarskih volitev. Zanj je volila tudi večina belcev. Clintonova je že v začetku tedna nakazala, da ne računa na zmago v Južni Karolini, in se je posvetila kampanjam v tistih zveznih državah, ki bodo na vrsti petega februarja, v Južno Karolino pa je poslala kar svojega soproga Billa Clintona .
V ostrem spopadu med kampanjo Obame in Clintonove je prišlo tokrat na površje vprašanje rase. Oba Clintonova naj bi namreč volivce po ZDA zavito spomnila, da je Obama temnopolt in kot tak naj ne bi imel možnosti za zmago proti republikancu, saj je temnopoltih volivcev v ZDA le dvajset odstotkov.
Obama je medtem dobil tudi pomembno podporo hčerke nekdanjega predsednika ZDA Johna Kenneddyja . Caroline Kennedy je za nedeljski New York Times napisala, da je Obama doslej prvi politik, ki njo in Američane navdihuje podobno, kot je to nekoč znal njen oče.
