Od 75 do 200 evrov nepovratnih finančnih spodbud na kvadratni meter boste lahko prejeli od države, če se boste odločili za vgradnjo solarnih sistemov.
Za več prosilcev manj denarja
|
|
Če bodo zahteve po spodbudah presegale razpoložljiva razpisna sredstva, bodo vsem upravičenim vlagateljem, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, nepovratna sredstva dodeljena v sorazmerno nižjem znesku. |
Sončni sprejemniki
Višina spodbude za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema znaša 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe in je vrednostno omejena na preračunani kvadratni meter vgrajenih sprejemnikov. Za sisteme s ploščatimi sprejemniki znaša največ 150 evrov na kvadratni meter, za sisteme z vakumskimi sprejemniki pa največ 200 evrov kvadratni meter vgrajenih sprejemnikov. Za sisteme s ploščatimi sprejemniki sončne energije, izdelanimi v skupinsko organizirani gradnji, je določena fiksna spodbuda, in sicer največ 75 evrov na kvadratni meter vgrajenih sprejemnikov.
Pasivna hiša
V skladu s sprejetim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost se letos prvič uvajajo spodbude gradnje pasivnih in dobrih nizkoenergijskih stavb. Spodbude so progresivne glede na energijsko učinkovitost stavbe znotraj posameznih razredov porabe kilovatnih ur energije na kvadratni meter stavbe in glede na delež vgrajenih materialov naravnega ali mineralnega izvora. Najvišja možna spodbuda za pasivno hišo, ki bo imela vgrajenih 75 odstotkov ali več izolacijskih materialov naravnega izvora in pri kateri bo izračunana potrebna energije za ogrevanje manjša od 15 kilovatnih ur na kvadratni meter, znaša 25 tisoč evrov.
Pogoji
Za dodelitev spodbude za celovito obnovo stanovanjske stavbe je pogoj hkratna izvedba več ukrepov na eno ali dvostanovanjski stavbi, in sicer izvedba toplotne zaščite zunanjega ovoja stavbe, zamenjava zunanjega stavbenega pohištva in prenova ogrevalnega sistema. Višina spodbude znaša 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, ki vključuje nabavo in vgradnjo opreme in materiala.
Slovenska stanovanja so energijsko potratna
V Sloveniji stanovanjske hiše predstavljajo več kot dve tretjini stanovanjskega sklada stanovanj, večina objektov pa je energetsko precej potratnih. Tako se letno porabi 1,16 milijona ton naftnih ekvivalentov energije, pri čemer gre 80 odstotkov te količine za ogrevanje stavb in sanitarne tople vode.