Čigavi so tajkuni?

Soočenje na Pop TV se je začelo z vprašanjem Čigavi so tajkuni?, ki je takoj sprožilo ostre odzive med nastopajočimi. Začelo se je seveda s Pivovarno Laško.

Za premierja Janeza Janšo (SDS) je moralno sporno, da nekdo pride v napol privatizirano podjetje, čez deset let pa se predstavi kot lastnik. "Za Boška Šrota je še pred nekaj leti veljalo, da je sposoben menedžer, nisem pa vedel, da obvladuje milijardo in pol evrov vreden imperij. Šele pred časom se je pokazalo, da gre za lastniško obvladovanje," je poudaril Janša.

Predsednik SLS Bojan Šrot je odvrnil, da ne drži trditev, da je njegov brat prišel v tovarno in kupil delnice šele v zadnjem času, saj je Laško že lep čas zasebno podjetje, vse delnice pa je njegov brat kupil po borzni ceni. "Če so tajkuni vsi uspešni menedžerji, se s pavšalno oceno dela škoda in je najbolje, da ukinemo borzo," je dodal. "Mojemu bratu pivovarne ni prodajala država, ampak delničarji."

"Tajkuni so se rodili v Janševi pisarni"
Še ostrejša je bila Katarina Kresal (LDS): "Tajkuni so se rodili v pisarni Janeza Janše 12. 8. 2005, ko je ta pod mizo prodal Mercator. Od takrat naprej ima ena sama oseba v Sloveniji ekskluzivno licenco, da ljudi označuje za tajkune. Sprašujem se, kje so sodišča, kje so organi pregona, ali to v Sloveniji nič več ne pomeni? Zdaj le politika določa, kdo so tajkuni. To je pot, ki nam jo obljublja Janša. Zame je bila velika svinjarija, kar se je zgodilo 12. 8. Imamo pravo malo paranojo. Vsak posel, ki se zgodi, so tajkunske povezave, ker vlada ni izpolnila obljube, da bo umaknila politiko iz gospodarstva." Kresalova se sicer ni želela izjasniti, ali se ji zdi sporno tudi početje prvega moža Istrabenza, Igorja Bavčarja, ki je član LDS.

Nasmehi in ostre besede © Saša Despot

"Janša je napadel tajkune, ko je začel pešati"
Borut Pahor (SD) je menil, da se je Janša odločil za napad na tajkune, ko mu je začela pešati politična moč. Obenem je poudaril, da je SD zavrnila predlog, da sodeluje v nadzornih svetih, ko ji je bila ponujena priložnost. "Razmišljamo o uradu za boj proti korupciji in klientelizmu, morda tudi o finančni policiji. Storili bomo vse, da bo boj proti gospodarskemu kriminalu uspešnejši," je dodal.

Janša se je na Pahorjeve trditve odzval z besedami, da ni "pešala moja politična moč, pešala pa je moč politike, ki ima tudi nadzorno funkcijo". "To ni le problem za predsednika vlade, ampak tudi za opozicijo, za vse prihodnje predsednike vlad."

Sporni prevzemi pa so se po Janševih trditvah začeli z BTC-jem. "Študijo o ekonomski upravičenosti prevzema je napisal gospod Lahovnik. Nato je prišlo do prevzema Autocommercea. Sledila je Perutnina Ptuj, SCT ... Tudi pri Pivovarni Laško so se koncentracije kapitala začele dogajati pred našo vlado. V prejšnjem mandatu je bilo vsaj trikrat več prevzemov kot zdaj."

Sašo Peče (Lipa) je omenil, da sta posle, ki jih je omogočila zakonodaja, financirali NLB in NKBM, ki ju nadzira država. Andrej Bajuk (NSi) pa je odgovoril, da to drži, vendar  sta banki vedno delovali znotraj svojih pravil. "Problem je, da je bilo marsikaj prekrito. Marsičesa tudi Banka Slovenije ni vedela. Kdo pa je vedel za Kolonel?"

"Lovke gradbenega lobija so povsod"
Tudi glede gradbenih lobijev so se strasti dodatno razvnele. Voditelja sta zastavila vprašanje, zakaj lahko SCT za zasebnike vse zgradi v roku in za dogovorjeno ceno, pri cestah, pediatriji in onkologiji pa se vse zalomi in državljani vse plačujemo. Kako je mogoče, da se posli dražijo in za to nihče ne odgovarja?

Janša je dejal, da v avtocestnem projektu ni ničesar, kar se ne bi podražilo. "Za to smo odgovorni vsi, tudi ta vlada, saj smo podcenili ta problem. Dars je bil organ v sestavi SCT, ne v sestavi ministrstva za promet. Lovke gradbenega lobija so segale povsod."

Kresalova pa je strnila, da je bistvo dobre izvedbe bistvo dobrega naročila. Javno naročilo mora biti dobro pripravljeno, da se ve, kdo je za kaj odgovoren. Bistvo pa je, da država ni dobro upravljana.

Padale so ostre besede. © Saša Despot

Jelinčič: Smo se osamosvojili včeraj?
Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da ima občutek, da smo se osamosvojili včeraj. "Ljudje, ki so bili na oblasti od leta 1992 do 2004, imajo na lepem rešitve za čisto vse. Pediatrija se ni začela leta 2001, ampak 1994, ko je bil ustanovljen sklad, ves čas se je pobiral denar in vedno je izginil. Danes pa je tako, da bolniška postelja ne gre skozi vrata. Pri opremi gospoda služi najmanj 30 odstotkov, pa še slabo opremo kupuje," je zaključil Jelinčič.

Njegov nekdanji strankarski kolega Sašo Peče je dodal, da lahko stanje na področju javnih naročil strnemo v tri komponente: za štirikrat se podražijo stroški, štirikrat podaljšajo roki, pri vsem skupaj pa je vlada ali ministrstvo. Stranka Lipa se zato zavzema, da se onemogočijo aneksi k pogodbam.

Erjavec: Šentvid je stal več kot patrie
Karl Erjavec (DeSUS) je poudaril, da je šentviški predor stal več kot vse patrie, sam pa se s tem ukvarja tri leta. Šrot mu je odgovoril, da je šentviški predor res toliko vreden kot patrie, ampak tudi bolj koristen, in izpostavil, da je pri javnih investicijah problem vezanost na proračunska leta in slabo načrtovanje.

Gregor Golobič (Zares) pa je opozoril, da je pediatrična klinika odprta neopremljena in da se tega ne počne, razen pred volitvami, v primeru Šentvida pa je stroka postavljena v ozadje pred političnimi cilji.

Šrot in Bajuk sta se po mnenju gledalcev slabo odrezala. © Saša Despot

"Prava anketa pride na koncu"
Med razpravo o življenjskem standardu se je Jelinčič vprašal, zakaj dovoljujemo trgovskim verigam, da imajo pri kruhu 60-odstotni rabat in zakaj Mercator tega ne more znižati tako kot v Srbiji in Bosni.

Bajuk je izpostavil, da je zdaj uzakonjeno sodelovanje delavcev pri dobičku. Brezposelnost pa še vedno pada in je padla tudi avgusta. Peče je na to dodal, da gospodarske rasti ne občuti nihče, razen statistike. Po njegovem se je realna brezposelnost povečala, vlada pa je spremenila metodologijo, s katero jo meri. Pritegnil mu je Golobič, ki meni, da ima veliko novih delovnih mest nizko dodano vrednost.

Pahor opozarja, da dve tretjini državljanov prejemata podpovprečno plačo, Kresalova pa, da je do sedanjega stanja prišlo, ker Janševa vlada ni razumela, da države ni dobila v last, ampak v upravljanje.

Janša je ob koncu razprave zatrdil, da se minimalna plača v tem mandatu ni znižala, niti realno. "S 400 evri na mesec se ne da preživeti. Sam vem, kaj je to." Glede na anketo, ki je bila objavljena takoj po soočenju, je s svojim nastopom gledalce najbolj prepričal prav Janša, ki je zaključil, da "prava anketa pride na koncu" .