Pravzaprav je samoumevno. Ste že kdaj prišli v mehanično delavnico, kjer ne bi bil obešen bolj ali
manj okusen koledar, s katerega vas je gledalo nago in ceneno naličeno dekle? Ki je božalo konja? S
koledarja ste lahko zaslutili njen glasbeni okus, ruralni ali urbani izvor, družinsko drevo … Če je
bil avto v popravilu dovolj dolgo in ni bilo z vami žene ter motečega občinstva, ste gotovo obrnili
kakšen list.
Januar – platinasta plavolaska z zajčjimi zobmi in s puhastim repkom, oblečena v
rožnate tangice na postelji pod rožnatim baldahinom. Tapete z vzorcem stoletnih smrek in nočna
omarica z lončkom, polnim barvic.
Februar – platinasta plavolaska v savni z brisačo, ovito okoli bokov. Zamolkla
svetloba neonske svetilke in okno s pogledom na reko.
|
|
|
Po enem mesecu se njen čas izteče.
|
April – gibčna čistilka z metlo in krpo, z eno nogo v vedru in križcem med dojkama.
Maj – odvetnica, "oblečena" v očala in opremljena z aktovko, bela prosojna bluza, čokoladne bradavičke in pisalna miza sredi cvetoče jase. Rdeče češnje za ušesi in peške na karirastem prtu.
Junij – kričeča rdečelaska sredi lovske koče. V rokah šibrovka, v laseh čop iz gamsove dlake. Na stenah zgovorne trofeje, pod nogami ustrojena koža kapitalnega merjasca.
Avgust – nežna brinetka, ki je v razbeljenem pesku pustila odtise svojega vročičnega telesa. Azurno morje briše sledi, ona z zaprtimi očmi hrepeni za nekom, ki na pomolu v školjki posluša morje.
September – atraktivni dvojčici, vpeti v padalski tandem. Okoli njiju modrina in oblaki. Modre oči in kup vrvi, ki varujejo dragocen tovor. Na padalu logotip pokrovitelja. Mesto pristanka zapisano v domišljiji.
|
|
|
Poziranje za koledar kinološkega društva
|
Oktober – obilnejša kmetica, pred jesenskim soncem zaščitena z avbo. Na rami brenta, med polnima ustnicama nedozorela grozdna jagoda. Pričakovanje trgatve in obiralcev.
November – očitna devica v vinski kleti. Sodi polni kot mlade dojke. Kozarec arhivskega letnika in pajčevina čez mednožje.
December – odtisi v snegu, ki vodijo do planinske koče. Skozi okno gleda naježen parček, ljubka glava je ovita v turban, kamin pa čaka, da bo pogrel gosta.
|
|
|
Popoln pogled
|
To moški preleti v minuti. Nikjer se ne ustavlja (čeprav bi se rad), ker nikoli ne ve, kdaj ga bo kdo zalotil. Ampak nič hudega, morda ima svojo delavnico in tam prav gotovo visi kaj podobnega. Zakaj so moški tako mahnjeni na to, da morajo steno oplemenititi z golimi ženskimi podobami? Razlogov je več in so odvisni od starosti občudovalca. Če gre za najstnika, mu bodo hormoni nemudoma podivjali in bo preostanek dneva preživel v pretesnih kavbojkah. Moški v najboljših letih si bodo fotografije ogledovali z zanimanjem, a obenem kritično noto. Ne bo videl le ženskih oblin, ampak bo pomislil, kakšno je dekle meseca septembra videti zgodaj zjutraj in nenališpano. Moški v zrelih letih bo pomislil, da je zlato vse, kar se sveti. To je le eden "moških pogledov". Nekateri imajo na delovnem mestu poster nagice, ker jih pomirja. Človek med delovnim časom včasih pač potrebuje umik v svet domišljije. Palma, viseča mreža z ležernim dekletom, miren ocean in kokosov oreh v pesku. In misel.
Konec koncev obstajajo zelo estetske fotografije golih ženskih teles, ki bi bile v ponos tudi marsikateri galeriji, zato morebitno zgražanje ni na mestu. Moški potrebujejo pomiritev in razvedrilo vsepovsod – v tovornjakih, skladiščih, na policijskih postajah, v pisarnah multinacionalk ... Gre za majhno radost planetarnih razsežnosti.