Leta 2001 so 68-letnici v bolnišnici v Strasbourgu v Franciji odstranili žolčnik. Postopek je trajal 54 minut in čez dva dni je odšla domov. Operacija je bila rutinska, razen enega dejstva: kirurgi, ki so jo operirali, so sedeli za konzolo v New Yorku in upravljali trirokega robota v Franciji. Zaradi čezoceanskega optičnega kabla je tako lahko glavni kirurg svoje delo prvič v realnem času spremljal na video zaslonu.
Od takrat prisotnost omrežne tehnologije v bolnišnicah hitro narašča in razvoju smo sledili tudi v Sloveniji. Prav pred kratkim je namreč minilo celo desetletje od prve robotsko asistirane operacije prostate v celjski bolnišnici. Nabor pa se je v tem času razširil še na operacije ledvic, sečevodov, mehurja in nadledvične žleze.
Prednosti telemedicine
A če smo še do nedavnega, ko smo zboleli ter potrebovali zdravniško pomoč, imeli samo eno možnost - da se odpravimo v zdravstveni dom ali bolnišnico do zdravnika, s prihodom telezdravstvenih sistemov in sistemov za spremljanje bolnikov na daljavo postaja tudi učinkovita zdravstvena oskrba v udobju našega doma vse bolj verjetna. Z njo pa tudi možnosti, kot so, da se z zdravnikom o svojih težavah posvetujemo kar s kratkim videoklicom iz dnevne sobe, izdajanje receptov ter dostop do izvidov ali nadzorovanje kroničnih boleznih, vse to seveda prav tako »na daljavo«.
Zanesljivo spremljanje na daljavo v realnem času
Izvajalci zdravstvenih storitev bodo lahko s pomočjo omrežnih tehnologij 5G ter napravami IoT 24 ur na dan in sedem dni v tednu spremljali bolnike ter zbirali ključne podatke za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja ali preventivne oskrbe. Bistveno je pri tem to, da omrežja 5G pri zelo nizki oz. skoraj ničelni latenci (zakasnitvi) omogočajo prenos ogromne količine podatkov. Nenazadnje inovacije na področju medicinskih naprav in aplikacij že danes omogočajo vsakodnevni vpogled v našo telesno pripravljenost in vitalnost. Senzorji v zapestnih urah, nakitu, obližih in vse do pametnih majic, tako zbirajo celo vrsto podatkov o našem zdravstvenem stanju, od količine in globine spanca do srčnega utripa in ravni sladkorja v krvi.
Kar 86 odstotkov zdravnikov ob tem pravi, da bistveno povečujejo vključenost bolnikov v zdravje. Tudi zato naj bi v naslednjih petih letih bolnišnične stroške znižale za 16 odstotkov in namesto, da bi se z zdravljenjem le odzvali na zatečeno stanje, bomo lahko s pomočjo omrežja 5G deležni bolj prilagojene in s tem učinkovitejše preventivne oskrbe.
Prizor iz slovenske zdravstvene ustanove.
Hiter prenos velikih slikovnih datotek
Telemedicina prav tako zahteva omrežje, ki lahko podpira visokokakovostne video posnetke v realnem času, kar ta hip pogosto pomeni kabelska omrežja. MRI in drugi slikovni podatki so namreč zelo velike datoteke, ki jih je treba poslati strokovnjaku v pregled. V omrežjih z nizko pasovno širino lahko takšen prenos traja dlje časa ali je celo neuspešen. To pomeni, da bolnik na zdravljenje čaka dlje in zdravniki v istem času pregledajo manj bolnikov. Dodajanje hitrega omrežja 5G obstoječim arhitekturam lahko pomaga pri hitrem in zanesljivem prenosu ogromnih podatkovnih datotek medicinskih slik in tako izboljša dostop ter kakovost oskrbe, saj je izvid na poti že, ko bolnik zapusti optični bralnik. Tako se lahko bolniki pogosto prej zdravijo in imajo dostop do specialistov, ki sicer niso na voljo, zdravnikom in vsem vpletenim v proces zdravljenja pa bo omogočilo učinkovitejše sodelovanje.
Izboljšanje prostorskega računalništva in umetna inteligenca
Medtem ko se tudi razširjena resničnost (AR), navidezna resničnost (VR) in prostorsko računalništvo v omejenem obsegu že uporabljajo v zdravstvu, lahko 5G sčasoma še okrepi zdravnikovo sposobnost izvajanja inovativnih, manj invazivnih zdravljenj. Med številnimi možnimi aplikacijami 5G nekatere od najbolj vznemirljivih namreč vključujejo prav razširjeno resničnost za simuliranje zapletenih zdravstvenih scenarijev in alternativnih načinov zdravljenja pri kritično bolnih. Številne ključne zdravstvene funkcije ob tem začenjajo uporabljati tudi umetno inteligenco (AI) za ugotavljanje možnih diagnoz ter odločanje o najboljšem načrtu zdravljenja za določenega bolnika. Poleg tega lahko AI pomaga napovedati, pri katerih bolnikih je večja verjetnost pooperativnih zapletov ali po potrebi zagotovijo zgodnje posege.
Toda velike količine podatkov, potrebne za hitro učenje v realnem času, ponovno zahtevajo zelo zanesljiva in visoko pasovna omrežja. Poleg tega morajo tako bolniki kot zdravstveno osebje pogosto dostopati do podatkov z mobilnih naprav in s prehodom na omrežja 5G lahko zdravstvene organizacije nemoteno uporabijo orodja AI, ki jih potrebujejo, da zagotovijo najboljšo možno oskrbo, od koder koli že v bolnišnici ali na kliniki je to potrebno.
Ali tudi bolnišnice lahko postanejo »pametnejše«?
Razvoj telezdravstva je hkrati usmerjen tudi v druge kompleksne rešitve, preventiva, diagnostika, svetovanje in operacije na daljavo so za bolnike le najvidnejše med njimi.
Z brezžičnim strojnim učenjem bodo denimo pametne tehnologije med seboj komunicirale tudi v bolnišnicah in urnike usklajevale tako, da se bo zdravstveno osebje lahko kar v največji meri osredotočilo na oskrbo bolnikov.
Vse to že danes nakazuje, da združevanje 5G z drugimi vrhunskimi tehnologijami ustvarja priložnosti za preoblikovanje številnih vidikov oskrbe bolnikov ter hkrati pospešuje nastanek novega ekosistema zdravstvenega varstva. Tistega, ki bo bolj povezan, inteligentnejši in učinkovitejši pri uporabi virov, kot je trenutni.
