Razvoj projekta »Pametno mesto« danes poteka v 2.500 mestih na svetu. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da bo do leta 2025 že okoli 26 velemest delovalo po tem konceptu, od tega več kot polovica v Evropi in Severni Ameriki. Raziskava »Pametna mesta, razvrstitev evropskih srednje velikih mest«, ki jo je leta 2014 v okviru Tehnične fakultete Univerze na Dunaju izvedel Center za regionalne znanosti, je Ljubljano med 77 srednje velikimi mesti do 500.000 prebivalcev že uvrstila na laskavo 15. mesto. A Ljubljana še zdaleč ni edino pametno slovensko mesto. Pomembni pilotni projekti potekajo tudi v Novem mestu, Kranju, Mariboru in Kopru. Toda - zakaj sploh potrebujemo »pametna« mesta?
Odgovor na izzive, ki jih prinaša prihodnost
Koncept pametnih mest je odgovor na demografski trend, ki napoveduje, da bo leta 2050 v mestih živelo že več kot 6,3 milijarde ljudi. Kar je le nekaj manj kot danes šteje celotna svetovna populacija. Naša prestolnica denimo je imela pred sto leti 50.000 prebivalcev, pred petdesetimi 150.000, pred desetimi 265.000, letos jih ima 273.000. Pospešena urbanizacija pa ustvarja velik pritisk na energetske, transportne in infrastrukturne sisteme, zdravstveno nego ter bivalne površine, zato je upravljanje z njimi vse bolj zahtevno in zapleteno.
Na srečo tehnološki razvoj tudi občinam, mestom in skupnostim omogoča, da gredo v koraku z novimi družbenimi trendi. Zato je zanimanja za rešitve, ki kljub naraščanju prebivalstva celo izboljšajo kakovost bivanja in energijsko učinkovitost, zmanjšajo emisije ter vodne izgube in poskrbijo za pametno upravljanje mirujočega prometa, parkirišč, pametno razsvetljavo ter še veliko več, vedno večje. Kaj to pomeni za prebivalce? In zakaj je določeno mesto »bolj pametno« od drugih?
Mesta z visoko kakovostjo življenja
Težko bi rekli, da so današnja mesta neumna in vsaj v razvitem svetu nudijo tako potrebno infrastrukturo kot storitve. A so v številnih pogledih vendarle neučinkovita. In da se mesto lahko pohvali z nazivom »pametno«, potrebuje napredne ter varne rešitve za vpeljavo in upravljanje infrastrukture, ki vsem prebivalcem omogočajo polnovredno udeležbo v družbi, tudi starejšim in invalidnim osebam.
Sem torej spada bogat nabor možnosti digitalne ali informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jih za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti mestnih storitev, zmanjšanje stroškov in porabe virov ter bolj učinkovito, aktivno dvosmerno komunikacijo ter sodelovanje s svojimi občani mesto ali skupnost izbere skladno s svojimi potrebami ter načrti. Tempo urbanega življenja pa pospešuje z eno samo vodilno mislijo - kako izboljšati družbeno enakopravnost, aplicirati sodelovalne metode vodenja, povezovati gospodarske discipline in mestni sistem ter z uporabo informacijskih podatkov in tehnologije izboljšati storitve danes in v naslednjih razvojnih fazah skupnosti, toda pri tem ne degradirati okolja.
Tehnologija, ki na prvo mesto postavlja ljudi
Razvoj pametnih urbanih centrov je tako močno povezan z razvojem infrastrukture, ki jo sestavljajo senzorji in tipala IoT (t.i. internet stvari ali Internet of things) za natančno zbiranje podatkov. Resnični izziv pa predstavlja način, kako te podatke pametno uporabiti, da dobimo informacije, vpogled ter podporo za odločitve, povezane s pametnim upravljanjem. Zato je bilo tudi oblikovano novo mobilno omrežje pete generacije (5G), ki prinaša še večjo prilagodljivost, boljšo odzivnost, večje kapacitete in vrhunsko uporabniško izkušnjo, zelo podobno optičnim omrežjem. Le tako bo imelo na primer daljinsko odčitavanje energentov smisel – če poteka v realnem času in ima upravljavec stalen vpogled v porabo, zbrane podatke pa sočasno analitično obdeluje ter na podlagi zanesljivih predvidevanj sprejema odločitve o prihodnji porabi, ki so skrbne do okolja.
Kako bodo lastnosti 5G še pospešile razvoj pametnih mest?
Tehnično gledano je 5G radijskemu spektru dodal nižje in višje frekvence, zaradi česar omogoča povezavo do milijona naprav, senzorjev in tipal na kvadratni kilometer hkrati v primerjavi s 100.000, ki jih lahko prenese sedanja 4G. Slednja bodo zato brezhibno delovala povsod in ne bodo omejena na lokalna brezžična omrežja. Medtem pa nizka zakasnitev prinaša hitre odzivne čase za časovno kritične aplikacije, kot so nujne zdravstvene storitve ali pomoč enot za zaščito in reševanje, ki se opirajo na hitro komunikacijo in takojšen odzivni čas. Omrežje 5G pa je mogoče celo "razcepiti" v podomrežja ter s t.i. rezinjenjem vzpostaviti lastno mobilno omrežje, ki ga ustanove in podjetja upravljajo sami ter lahko deluje povsod. Povezanost vseh vpletenih ter celotne logistike bo tako možna v enem samem, izjemno zmogljivem in varnem omrežju, ločenem od ostalih mobilnih omrežij.
Poenostavljeno povedano govorimo torej o naprednejši celični operativni strukturi, ki obvladuje več naprav in več frekvenc v omrežju hitrejše ter boljše. A dejstvo je, da so za učinkovitost vsakega mesta nujno potrebni ozaveščeni ljudje, da bodo prednosti pametnih rešitev dejansko lahko zaživele.
