E-Life
1817 ogledov

"V Sloveniji 108.000 gospodinjstev brez dostopa do hitrega interneta"

AMEU konferenca Osebni arhiv
"Etični vidiki digitalne preobrazbe so v ospredju prav zdaj v času vojne v Ukrajini, ker smo podvrženi kibernetskim napadom in množični propagandi s strani Rusije."

V petek se je začela največja vsakoletna mednarodna znanstvena konferenca v Sloveniji »Za človeka gre« v organizaciji Alma Mater Europaea in Evropske akademije znanosti in umetnosti.

"Poudarek letošnje konference je na humanističnih vidikih digitalne transformacije," je uvodoma dejal prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea. "Prejšnja leta smo obravnavali čisto znanstvene akademske teme, letos pa gremo predvsem na humanistične etične vidike digitalne transformacije, ker se ugotavlja, da lahko pomeni digitalna transformacija velik prispevek gospodarskemu tehnološkemu razvoju na eni strani, na drugi strani pa odpira številne druge izzive, predvsem na humanističnem etičnem področju," je opisal. 

Prvič nad evropskim povprečjem

"Vesel sem, da je v lanskem letu digitalizacija v Sloveniji dobila nov zagon. Ustanovljen je bil strateški svet za digitalizacijo, ki je pripravil 40 zelo konkretnih ukrepov za digitalno preobrazbo zdravstva, javne uprave, izobraževanja in pa gospodarstva. Da bi ti ukrepi čim prej zaživeli v praksi, smo ustanovili službo za digitalno preobrazbo, ki opravlja svoje delo z velikim zanosom," pa je na konferenci dejal minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.

Poudaril je, da je vesel, da je v zadnjem letu Slovenija napredovala na evropski lestvici digitaliziranosti: "Prvič smo se znašli nad evropskim povprečjem, torej pred državami, kot sta recimo Francija in Italija. To seveda ni dovolj. Želimo postati ena izmed petih digitalno najnaprednejših držav do konca tega desetletja. Čaka nas torej veliko dela, a začetek je obetaven."

To je za 21. stoletje nesprejemljivo

"Z mislijo na konkretnega državljana smo prejšnji teden sprejeli Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Vemo, da je stanje digitalnih veščin v Sloveniji slabo," opozarja minister in dodaja, da je to še posebej res, ko gre za starejše. Skoraj polovica jih namreč nima niti osnovnih digitalnih veščin, kar je za 21. stoletje po njegovih besedah nesprejemljivo.

"Nov zakon, ki je bil prejšnji teden sprejet v državnem zboru, nam omogoča, da bomo lahko že letos zagnali največji program digitalnega opismenjevanja v naši zgodovini. Prinaša torej brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin za starejše od 55 let in pa brezplačne tečaje robotike, programiranja, kibernetske varnosti in umetne inteligence za vse mlade. S tem jih želimo navdušiti nad tehniškimi znanji in poklici, ki jih danes tako zelo primanjkuje," pravi. 

AMEU konferenca | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Opozoril je, da imamo v Sloveniji kar 108.000 gospodinjstev, ki še danes nimajo dostopa do hitrega interneta: "To je absolutno nesprejemljivo. Zato bomo že v naslednjih mesecih začeli z razpisi, ki nam bodo omogočili, da tudi s satelitskim internetom čim prej pokrijemo ta gospodinjstva. Začeli bomo pa seveda pri tistih, ki imajo doma šoloobvezne otroke."

Obenem je čestital organizatorjem konference, "saj je tema prava in izjemno aktualna. Etični vidiki digitalne preobrazbe so v ospredju prav zdaj v času vojne v Ukrajini, ker smo podvrženi kibernetskim napadom in pa množični propagandi s strani Rusije. Vesel sem, da bo Evropa nastopila na tem področju skupaj in da bomo že kmalu vzpostavili evropski kibernetski ščit, ki bo varoval prav vse, pa naj gre za državljane, državne institucije in pa evropska podjetja. Skratka proti ruski propagandi in ruskim kibernetskim grožnjam se lahko učinkovito borimo samo enotni."

Ali medsebojnih nesoglasij res ne znamo reševati drugače kot z nasiljem?

Konferenca Za človeka gre se odvija pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. "Letošnje srečanje poteka v času, ko si velik del človeštva zastavlja predvsem eno vprašanje: ali medsebojnih nesoglasij res ne znamo reševati drugače kot z nasiljem in celo vojno. Smo živeli v utvari, ko smo mislili, da smo z razvojem znanosti in tehnologije, pa seveda umetnosti in kulture, tudi ljudje napredovali tako, da znamo vse medsebojne odnose urediti na miren način? Etični izzivi digitalne transformacije so bili še pred mesecem eno pomembnejših vprašanj, zdaj pa se zdi, da moramo najprej odgovoriti na gornje vprašanje. Če bomo našli pravi odgovor nanj, bo šlo laže tudi z vsemi drugimi," je nagovor pričel predsednik Pahor in nadaljeval, da tehnologija spreminja življenja ljudi, pri čemer je pomembna hitrost, odzivnost in prilagodljivost.

"Izjemno pomembno je, da pri digitalni transformaciji posameznih področij družbe ujamemo pravo ravnotežje med tehnološkim in družbenim razvojem. Spremembe, ki se dogajajo, je treba sprejeti, jih razumeti in jih oblikovati v prid družbe. V prid skupnosti! Razvoj mora iti z roko v roki s solidarnostjo in človečnostjo, ki omogočata humanizacijo tehnologije in preprečujeta dehumanizacijo družbe," je še poudaril.

Zaznamuje in spreminja svet

V uvodnem delu sta udeležence pozdravila tudi častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu prof. dr. Felix Unger in častni predsednik Svetovne akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Ivo Šlaus. Izrazila sta prepričanje, da so etični izzivi digitalne transformacije izjemno pomembna tema, ki zaznamuje in spreminja svet, v katerem živimo. 

Najprepoznavnejši akademiki in strokovnjaki v mednarodnem prostoru so prepričani, da digitalizacija močno vpliva na življenje in bo v prihodnosti preoblikovala celostna področja naše družbe. "Evropa, osnovana na načelih demokracije, človekovih pravic in gospodarske blaginje, trenutno doživlja enega najnevarnejših izzivov po drugi svetovni vojni. Ta izziv bomo preživeli s pomočjo neodvisne digitalne preobrazbe in okolju prijaznimi inovacijami, da bomo oblikovali trajnostno prihodnost Evrope, tudi na področju varnosti in obrambe," je prepričljivo dejal predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Klaus Mainzer.

O življenju v novi postindustrijski dobi je spregovoril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič: "Naš svet se hitro spreminja. Vidimo številne mega trende, ki se dogajajo okoli nas, kot so podnebne spremembe, vse večji pritisk na demokracijo in vrednote, premiki v demografiji in izzivi svetovnega reda, ki jih kaže grozljiva ruska invazija na Ukrajino," je bil jasen Šefčovič in dodal, da bo polovica sedanjih delovnih mest na svetovni ravni v prihodnosti avtomatiziranih z znatnimi razlikami v državah in sektorjih, hkrati pa se bo pojavilo veliko novih delovnih mest, vključno z zelenimi.

Na demografske spremembe, ki so sicer manj vidne in vpadljive, vendar močno vplivajo na človeka in družbo je opozorila podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica: "Glede na to, da staranje vpliva na naše družbe na različnih ravneh Evropska komisija verjame v celostni pristop, ki podpira ukrepe, ki pokrivajo več področij na komplementarni način. Predstavila bo novo evropsko strategijo oskrbe za podporo moškim in ženskam pri iskanju najboljše oskrbe in najboljšega življenjskega ravnovesja zanje."

Konferenca | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Na zakoreninjenost diskriminacije je opozorila dekanja Pravne fakultete Univerze v Oxfordu prof. dr. Mindy Chen-Wishart. "Veliko težje je videti in obravnavati lastna institucionalna in individualna delovanja, ki ohranjajo bolj subtilne oblike rasizma, ki so navzven neopazne," je dejala Chen-Wishart, ki je lani začela gibanje #RaceMeToo. Pozvala je družbo, da prisluhne rasnim manjšinam, kjer je najprimernejši ogorčenje nad dejstvom, da živimo v rasistični  družbi. "Težko je izslediti rasizem, saj obstaja precejšnje število njegovega zanikanja. Kaznovanje pa ne doprinese pravilnega rezultata, ker razdvoji in oddalji ljudi."

Kaj pa zlorabe starejših?

Sekcija Socialne gerontologije pa se je v soboto dotaknila občutljive teme zlorabe in zanemarjanja starejših ljudi. Zlorabe starejših ljudi so bile namreč vedno prisotne, še posebej pa so se povečale v času epidemije. Statistični podatki na svetovni ravni kažejo, da je bil leta 2015 nasilju podvržen eden izmed desetih ljudi, starejših od 60 let, po COVID-19 pa kar dva izmed petih.

Vilma Alina Bezenšek iz Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije je še posebej izpostavila psihično, fizično in finančno nasilje. Riziki, ki so vplivali na nasilje so bili: nezmožnost ubežanja nasilju, socialna izolacija, nezmožnost dostopa do določenih storitev, stres v domačem okolju, ageizem, zaprtje družbenega življenja in drugo. Nasilje je izbruhnilo še posebej v primeru skupnega, medgeneracijskega bivanja in ob izgubi službe.

Konferenca | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv

Dr. Lucie Vidovicova iz Masarykove univerze na Češkem pa je poudarila, da se zlorabe ne dogajajo samo v domačem okolju, ampak tudi v institucijah. Nasilje izvajajo tako uslužbenci kot sostanovalci, še posebej so na udaru starejše ženske.

Starejši so tiha populacija, ki nasilja večinoma ne prijavi, zato bo potrebno uvesti zaščitne ukrepe tako na lokalni, evropski kot na svetovni ravni z močnim poudarkom na varovanju starejših odraslih.

V torek so na okrogli mizi na temo Etičnih izzivov digitalne transformacije razpravljali jezuit in profesor na Papeški univerzi Gregoriani dr. Peter Lah, ustavni sodnik in znanstveni svetnik dr. Rok Svetlič ter izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vojko Strahovnik. Dogodek je povezoval docent dr. Luka Martin Tomažič.

Lah je poudaril vlogo novih tehnologij in družbenih medijev pri spreminjajočih se odnosih v družbi. Kot posebej problematične vidi 'fake news', oziroma kot jih imenuje sam: 'lažice.' Pravzaprav gre za laži, ki se pretvarjajo, da so novice. Ta sodobna oblika propagande je namenjena zlasti temu, da nekdo škodi svojemu nasprotniku, ali da koristi sebi ali svojim. Kot družba in kot posamezniki se moramo naučiti soočiti s tem etičnim problemom. 

'Lažice' so laži, preoblečene v novice.

Svetlič je poudaril pomen, ki ga ima digitalizacija na področju prava. Zlasti jo vidi kot pomemben dejavnik zagotavljanja večje transparentnosti sojenja. Digitalizacija naj v središče postavi človeka, tistega, kateremu je dostop do podatkov namenjen. To je posebej pomembno pri najvišjih sodnih inštancah. Z vidika etike je bistveno še, da je spoštovanje prava svetinja demokracije. Samo digitalizacija, ki kot proces spoštuje pravo v službi človeka, je primerna in potrebna v demokratični družbi.  

'Problem umetne inteligence ni le tehnične, temveč tudi etične narave,' je povedal Strahovnik. Sistemi, ki se poslužujejo uporabe umetne inteligence, so se izkazali za zelo uporabne. To še posebej velja v luči pandemije COVID-19. Hkrati nas takšna uporaba novih tehnologij postavlja pred pomembne etične dileme. Kot družba imamo na voljo tri odzive. Lahko prilagodimo tradicionalno razumevanje transparentnosti pri odločanju. Prilagodimo lahko svoja vrednostna izhodišča. Uporabo netransparentnih sistemov algoritemskega odločanja lahko prepovemo ali omejimo. 

Problem umetne inteligence ni le tehnične, temveč tudi etične narave. 

Udeleženci so tematiko etičnih vidikov digitalnega prehoda osvetlili vsak s svojega zornega kota. Strinjali so se, da digitalizacija odpira številna vprašanja etične narave. Da bi jih lahko razrešili, bomo morali v ospredje postaviti človeka. Potrebna je široka in vključujoča razprava o različnih vidikih novih tehnologij. 

Okrogla miza je potekala v okviru jubilejne desete znanstvene konference Za človeka gre, ki jo soorganizirata Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Alma Mater Europaea. Na konferenci, ki bo trajala do 18. marca 2022, bo 60 panelov in okroglih miz z več kot 250 nastopajočimi na področjih zdravja, medicine, socialne gerontologije, socialnega dela, prava, izobraževanja, psihologije, psihoterapije, komunikacije, arhivistike, informatike, filozofije in humanistike. Na konferenci vsakoletno nastopijo voditelji svetovne znanosti, med njimi pogosto profesorji univerz kot so Harvard,  Cambridge, Oxford, Columbia in ostalih.

Alma Mater Europaea ima 1600 študentov na 28 študijskih programih na doktorski, magistrski in dodiplomski stopnji. Lahko se pohvali z najvišjo zaposljivostjo diplomantov med univerzami in fakultetami v Sloveniji. “Pri konferenci sodelujejo vsi študenti. Doktorski predstavljajo svoje raziskave, magistrski pripravljajo in objavljajo recenzije in dodiplomski pišejo povzetke referatov,” je povedal dr. Sebastjan Kristovič, koordinator študijskega procesa.

Evropska akademija znanosti in umetnosti je združenje dva tisoč znanstvenikov, med katerimi je 33 prejemnikov Nobelove nagrade. Akademija ima sedež v Salzburgu.

 

 
Komentarjev 8
  • milan41 20:50 19.marec 2022.

    Naj nekdo sporoči Mariju , da je naredil danes že 3 katastrofalno napako na Jokerju ! Današnja Bavarska ni najveća dežela NEMČIJE AMPAK JE DRŽAVA v Zvezni republiki Nemčiji ! Kot tudi ni Ljubelj najdaljši slovenski predor zunaj AC križa ...prikaži večža ampak je to Škofjeloški na obvoznici in sicer za 5 metrov. Tretje bedarije se pa ne spomnim več!

  • ico8 16:15 12.marec 2022.

    Rdece mravljice, a kaj buba, ko ne morete vsak dan videti novih fakenews iz putkognoja!???

  • Avatar Antikrist
    Antikrist 15:16 12.marec 2022.

    Prva značilnost diktature je blokiranje informacij! ZDA in EU so blokirale vse ruske informacije. Katera država je zdaj diktatorska?