Gorenjska
649 ogledov

Komemoracija pod Ljubeljem

ljubelj, mauthausen, taborišče
1/2
Karmen in Aleš Nanut, tvm Na arhivski fotografiji je France Vidmar (1927-2012), zadnji slovenski taboriščnik z Ljubelja
Jutri, 12. junija, bo pod Ljubeljem v spominskem parku ob 11. uri komemoracija v spomin na 76. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem.

Pred komemoracijo bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor položil venec k spomeniku J'accuse - Obtožujem, vence pa bodo položile tudi druge delegacije.

Na komemoraciji bosta navzoče najprej pozdravila župan občine Tržič mag. Borut Sajovic in v imenu koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasila pri Zvezi združenj borcev Sonja Vrščaj, preživela taboriščnica koncentracijskega taborišča Auschwitz. Slavnostni govornik bo prof. dr. Dragan Petrovec, pravnik, kriminolog - penolog.

Po komemoraciji bodo v kletnih prostorih nekdanje vojaške karavle odprli razstavo o nekdanjemu koncentracijskemu taborišču na Ljubelju, ki jo je pripravil Tržiški muzej. Tržiški muzej je sicer leta 2014 tudi prevzel upravljanje spomenika državnega pomena Taborišče Ljubelj jug, podružnice taborišča Mauthausen in aktivno ohranja spomin na dogodke in sam prostor spomina z vzdrževanjem in konservatorski posegi.

Med leti 1943 in 1945 je bilo na Ljubelj kot eno od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen privedenih okoli 2000 internirancev, ki so gradili 1542 metrov dolg predor. Od koncentracijskega taborišča Mauthausen je jetnike najelo dunajsko podjetje Universale. Med njimi so bili predvsem politični zaporniki, po narodnosti je bilo največ Francozov (800), Poljakov (450), državljanov Sovjetske zveze (188), Jugoslovanov (144), med njimi 110 Slovencev. Drugi interniranci so bili še Nemci, Avstrijci, Judje, Italijani, Danci, Čehi, Norvežani, Luksemburžani, Nizozemci, Arabci, Romi, Grki, Belgijci in Švicarji.

Kot v vseh nacističnih koncentracijskih taboriščih je tudi na Ljubelju vladal teror: neprestano nasilje in grožnja s smrtjo, podhranjenost, neprimerne bivanjske razmere in neprimerna oblačila in obuvala, odvzem svobode in identitete. Koliko ljudi je umrlo na Ljubelju, ni znano, znano pa je, da so vse kaznovane, onemogle in bolne vračali v matični Mauthausen, kjer jih je večina umrla. Na Ljubelju je bilo žrtev 40, je na lanski komemoraciji povedala slavnostna govornica Jana Babšek, zgodovinarka, direktorica Tržiškega muzeja.

O tem, koliko nekdanjih taboriščnikov, je še živih, prav tako ni znano. Zadnji od 110 slovenskih taboriščnikov na Ljubelju je bil France Vidmar iz Ribnice. Dolga leta je obiskoval komemoracije s prepoznavnim taboriščnim šalom s številko 77117. Umrl je leta 2012. 

Komentarjev 3
  • Plavi-mil 14:59 12.junij 2021.

    Čas bi že bil, da se slavi osamosvojitev, dovolj je teh hostarskih pravljic

  • Avatar Leon
    Leon 10:42 12.junij 2021.

    Narod lahko oprašča ,vendar nikoli ne sme pozabiti na grozote fašizma in nacizma .