Gorenjska
505 ogledov

Le dva odstotka ulic poimenovanih po ženskah

Zemljevid Kranja arhiv
Nova ulica v Stražišču se bo v prihodnje imenovala Žimarska ulica, če se bodo seveda s tem strinjali tudi kranjski mestni svetniki. Zanimivo je, da so med 185 ulicami, cestami in trgi, kolikor jh je v 50 naseljih Mestne občine Kranj, le štiri ulice poimenovane po ženskah, ena od njih je delovala v kulturi. To sta le dva odstotka.

V Kranju so bile v zadnjem obdobju ustanovljene le štiri nove ulice: Cesta Boštjana Hladnika, Cesta Rudija Šeliga in Ulica Angelce Hlebce pred 11 leti. Po dostopnih podatkih pa je bilo v Kranju zadnje poimenovanje parka v letu 2008: gre za Park La Ciotat ob Koloseju de luxe ob 50. obletnici pobratenja mesta Kranj in omenjenega francoskega mesta.

Zakaj Žimarska ulica?

V preteklih stoletjih so se namreč mnogi ljudje v vaseh med Škofjo Loko in Kranjem, če niso imeli dovolj obdelovalne zemlje, tkali sita iz konjske žime. Ime Žimarska ulica je predlagalo podjetje iz Mengša, ki je v Stražišču zgradilo več objektov. Ker to območje prej ni bilo poseljeno, ni bilo potrebno izvesti predhodnega posvetovanja z javnostjo, kot to narekuje v 16. členu Zakon o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.
Občina je zato kot predlagateljica na Geodetsko upravo naslovila vlogo za poimenovanje nove ulice v Stražišču. Iz GURS-a in nato  še iz Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen v Rebuliki Sloveniji pa so izdali pozitivni mnenji.

Ženske, ki so dale imena ulic in treh vrtcev v Kranju

V Kranju so štiri ulice, imenovane po ženskah: Ulica Angelce Hlebce pri nakupovalnem središču Qlandia na Planini, prav tako na Planini blizu OŠ Staneta Žagarja je Ulica Tatjane Odrove. Ulica Milene Korbarjeve in Ulica Vide Šinkovčeve sta na Primskovem.

Angelca Hlebce (1922-2005) je bila gledališka in filmska igralka, rojena v Stražišču. Kot je zapisano na spletu, je bila karakterna igralka, znana predvsem po manjših vlogah, ki pa so se gledalcu trajno vtisnile v spomin. V svoji dolgoletni karieri je bila članica več gledaliških hiš, od Prešernovega gledališča v letih 1945-1956, Slovenskega ljudskega gledališča do leta 1961 in nato SNG Drame Ljubljana, kjer je na odrskih deskah nastopala v letih 1962-1988. Svojo neizbrisno sled je zapustila tudi v slovenskem filmu in z vlogami na televiziji. Leta 1975 je prejela zlato areno za stranko žensko vlogo v filmu Strah na Puljskem filmskem festivalu. Pokopana je na ljubljanskih Žalah.

Zanimivo je, da pri poimenovanju ulic po aktivistkah in partizankah v Kranju niso bili preveč natančni: Tatjana je bilo namreč le partizansko ime Cecilije oziroma Cilke Odar in tako poimenovanje Ulica Tatjane Odrove ni čisto ustrezna. Po tej logiki bi se morali namreč imenovati drugače tudi ulici, poimenovani po Vidi Šinkovec s partizanskim imenom Janina in Mileni Cirili Korbar s partizanskim imenom Irena.

Janina in Tatjana umrli skupaj

Vida Šinkovec se je rodila 9. junija 1925 v Kranju kot najmlajša od štirih otrok v družini vrvarja Antona Šinkovca in Frančiške Kozjek. Obiskovala je kranjsko gimnazijo in se ukvarjala s planinarjenjem. Že pred drugo svetovno vojno se je vključila v Komunistično partijo. Leta 1941 je postala sekretarka okrožnega komiteja SKOJ Kranj in članica okrožnega komiteja KPS Kranj. Kot politična delavka je bila aktivna v ilegali. Šinkovčeva hiša je postala pomembna razpečevalnica partizanskega materiala in letakov, v njeni kleti pa je Janina vodila skrivne sestanke. Leta 1944 je odšla v partizane in bila organizatorka mladine. Po končani spomladanski nemški ofenzivi leta 1945 so bili mnogi gorenjski borci in aktivisti poslani na Primorsko. Skupina kranjskih aktivistov, ki je bila 19. aprila 1945 namenjena preko Lajš v Selški dolini na Primorsko, je pri cerkvi nad vasjo padla v domobransko zasedo. Skupaj s Cilko Odar - Tatjano so Šinkovčevo mučili in nato ustrelili.

Na Šinkovčevi hiši ob Cankarjevi ulici v Kranju so padli borki leta 1953 odkrili spominsko ploščo, leta 1958 pa po njej poimenovali ulico na Primskovem. Leta 1969 je njeno ime dobil še vrtec ob Oldhamski cesti. Leta 1980 so na kraju smrti obeh bork v Lajšah odkrili spominsko znamenje, je zapisano na portalu Obrazi slovenskih pokrajin (ta vsebuje tudi biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev), ki ga upravlja Mestna knjižnica Kranj.

Cilka Odar se je rodila 19. novembra 1919 na Brdu pri Radovljici v kmečki družini kot najmlajša od osmih otrok. Po končani gimnaziji v Kranju je delala na občinski upravi v Smledniku, ob prihodu okupatorja pa se je preko brata Franca (ki je pozneje umrl v Mathausnu) vključila v odporniško gibanje. Zbirala je ilegalno literaturo in sanitetni material, med ljudmi pa je propagirala boj proti okupatorju. Kot ilegalka je delovala na območju Krope. Delala je v kranjski tovarni Sava, kjer je bil na njeno pobudo ustanovljen odbor OF. Bila je članica okrožnega odbora OF za Kranj ter okrajna sekretarka AFŽ. Dne 19. septembra 1944 je prostovoljno odšla v partizane. Ustrelili so jo, kot smo omenili že prej, le malo pred koncem vojne na Lajšah nad Selcami skupaj z Vido Šinkovec - Janino.

Leta 1949 so na Planini v Kranju odprli dom igre in dela (pozneje vrtec) in ga imenovali po njej. Leta 1958 pa so na njegovem pročelju vzidali še spominsko ploščo padli partizanki in bližnjo ulico poimenovali po njej.  Vrtec na Planini so pozneje preimenovali v Sonček.

Tretje aktivistke, po kateri je imenovana ulica v Kranju, Milene Cirile Korbar s partizanskim imenom Irena, pa spletni biografski portal doslej še ni zaznal. Po dosegljivih podaktih je bila rojena 20. decembra 1925 in je bila dijakinja kranjske gimnazije. V noči z 20. na 21. marec 1944 so jo po izdaji partizanske javke zelo mlado, imela je komaj 19 let, ustrelili nemški vojaki v Šorlijevem mlinu na severnem obrobju Kranja. Po njej so imenovali tudi vrtec na Primskovem, ki je začel delovati leta 1960.

Le po dveh tujcih in treh pobratenih mestih

Ima pa Kranj denimo Cicibanovo ulico, Mladinsko ulico, Šolsko ulico, Tekstilno ulico, Ulico mladinskih brigad, Ulico 1. avgusta, Rožno ulico, Vrtno ulico, Zadružno ulico ...  In tudi ulici, ki se imenujeta Na skali in Na Vinograd, da o Zlatem polju niti ne govorimo.  
Zanimivo je, da sta v Kranju le dve ulici poimenovani po tujcih, to je Ulica Nikole Tesla in Komenskega ulica.

Po pobratenih mestih mestih pa so poimenovali park pri Koloseju de luxe, in sicer nosi ime po francoskem mestu La Ciotat. Trg v naselju Planina nosi ime po prav tako pobratenem italijanskem mestu Rivoli, medtem ko je glavna prometna žila Kranja poimenovana po angleškem mestu Oldham.    

 

Komentarjev 5
  • dusan11 19:07 02.december 2020.

    Nič čudnega saj so levaki na oblasti 25 let to se vidi šuvinizem

  • cioreapor 17:51 02.december 2020.

    www︎.︎Norias︆.︆net - oddličen projekt za odrasle, ki želikko najti partnerja za sseks

  • peizysthe 07:10 02.december 2020.

    www︎.︎Norias︆.︆net - odličen projekt za odrrasle, ki želikko najti partnerja za seks