Gorenjska
788 ogledov

Manjši prihodki, manjši dobički, manj zaposlenih

Radovljica Arhiv Turizem Radovljica, avtor: Miran Kambič Radovljica
Gorenjsko gospodarstvo je lani zabeležilo bistveno slabše podatke kot leto pred tem. Zmanjšalo se je število zaposlenih, prihodki in neto čisti dobiček, ki je znašal 214 milijonov evrov, kar je 37 odstotkov manj kot leta 2019. Podjetja se sicer soočajo s pomanjkanjem kadrov, težava pa je tudi povišanje cen surovin.

Vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Zdenka Kajdiž kljub temu pravi, da gospodarska klima lani ni bila tako črna, kot bi glede na epidemijo morda lahko pričakovali. Družbe v regiji so poslovale pozitivno, a znatno slabše kot leta 2019. Izkazale so neto čisti dobiček v višini 214 milijonov evrov, kar 37 odstotkov manj kot leto prej.

Največ neto čistega dobička v regiji so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti ter iz strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Z izgubo pa so leto končale družbe v gostinski dejavnosti, dejavnosti prometa in skladiščenja ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. V rdečih številkah so leto 2020 zaključile družbe v občinah Jesenice, Cerklje na Gorenjskem in Radovljica.

Gorenjske družbe so s 45.265 zaposlenimi, kar je 840 manj kot v letu 2019, ustvarile skupaj 6,83 milijarde evrov prihodkov, kar je šest odstotkov manj kot leta 2019. Prihodki na domačem trgu so se zmanjšali za šest, na tujih trgih pa za osem odstotkov. Največji upad prihodkov so beležile družbe gostinske in kulturne razvedrilne dejavnosti.

Pomanjkanje kadrov, čedalje dražje surovine

Direktorica gorenjske regionalne gospodarske zbornice Jadranka Švarc je pojasnila, da je po njihovih podatkih gorenjsko gospodarstvo lani izvozilo za 2,5 milijarde evrov blaga, kar je za skoraj 10 odstotkov manj kot v letu 2019. Gorenjska podjetja sicer še vedno najbolj tare pomanjkanje kadrov, v zadnjem času pa tudi enormno povečevanje cen surovin.

Delodajalci so v prvih štirih mesecih sporočili 3200 prostih delovnih mest, pri čemer je največ povpraševanja po delavcih v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, pa tudi v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu, gostinstvu, izobraževanju in trgovini.

Slabša plača od povprečne slovenske

Lanska povprečna mesečna obračunana bruto plača na Gorenjskem je znašala 1765 evrov, kar je 43 evrov več kot v letu 2019. Regijska plača je bila za devet evrov nižja od povprečne plače zaposlenih v slovenskih gospodarskih družbah.

Vsak zaposleni je v povprečju ustvaril 43.659 evrov neto dodane vrednosti. Produktivnost zaposlenih je bila za tri odstotke slabša kot v letu 2019, za republiškim povprečjem pa zaostaja za sedem odstotkov.

Krč popušča, v Ajpesu upajo na obrat

Podatki kranjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da je stopnja registrirane brezposelnosti marca letos na Gorenjskem znašala šest odstotkov, medtem ko je bila v Sloveniji 8,5-odstotna. Na Gorenjskem tako stopnja brezposelnosti še vedno ostaja najnižja v državi. V primerjavi z marcem 2020 se je sicer povečala za 0,4 odstotne točke.

Direktor kranjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Uroš Kopavnik je povedal, da je bilo konec aprila na Gorenjskem registriranih 5568 brezposelnih, kar je za 14,7 odstotka manj kot pred enim letom, v primerjavi s predhodnim mesecem pa se je število brezposelnih znižalo za 4,9 odstotka.

Kot je ocenil Kopavnik, koronski krč nekoliko popušča. "Vsi kazalniki, ki se tičejo brezposelnosti, lepo počasi stabilno padajo," je izpostavil. Zdenka Kajdiž pa je poudarila, da po lanskem zasuku trendov sedaj upajo na nov obrat in na ponovni trend rasti.

 

Komentarjev 1
  • rd2dmk2 10:11 29.maj 2021.

    spet en uradnik, ki živi na luni, kadrov je dosti, samo naj tudi zavod začne malo skrbet za red. ne samo za svoje plače in za povrh še sam pomaga ljudi nategovat. pošilja ljudi iz V na Z, zaposlitve za ...prikaži več en mesec, pa si sami zamislite, koliko opravkov je da se iz zavoda spraviš v službo in potem, spet nazaj na zavod po izteku tega meseca. 15 mesecev je epidemija, pa ne morejo uredit postopkov za oboje za delodajalce in delavce, da bi lahko oboji imeli korist za hiter nastop dela .