Gorenjska
2078 ogledov

"Dobra, zaupanja vredna hrana, in če je še skuhana, je vedno dobrodošla"

Društvo Sorško polje in kranjska botrinja
1/4
arhiv Društvo Sorško polje Člani Društva Sorško polje v Kranju: z desne proti levi Mirjam Kopše, Matjaž Jerala in Milena Jerala.
Mirjam Kopše je Ljubljančanka. Inštruktorica vrtnarjenja za začetnike, sadjarka, svetovalka, ki je sodelovala v evropskem projektu pomoči gospodinjstvom pri odpravljanju energijske revščine. Pred leti je dala pobudo za oživitev opuščenega zelenjavnega vrta ljubljanskega zapora na Povšetovi in tako so prostovoljci skupaj z zaporniki ob švicarski finančni podpori obnovili in oživili vrtove na Povšetovi. V zadnjem času pa se Mirjam Kopše kot pridružena članica Društva Sorško polje, ki se že devet let organizirano trudi za zdravo okolje, biodinamično kmetovanje, vrtnarjenje in spodbuja k uporabi sezonske in lokalne hrane, veliko ukvarja z botrinjo. Bolj natančno: s kranjsko botrinjo.

Izraza boter in botra vsi dobro poznamo. A kaj je botrinja? Morala sem pogledati v slovar, kjer piše, da je botrinja gostija ob krstu ... Ne vem, kako je to aktualno - in kaj je kranjska botrinja? Kje ste pridobili to znanje oziroma odkrili globlji pomen botrinje?

"Botrinja je res starinska beseda. Ne pomeni samo gostije ob krstu, temveč tudi hrano, dobro hrano, ki so jo prinesli materi po porodu ne le bližnji in sosedje, ampak tudi botre in botri. To je bilo najboljše, kar je zmogla vas oziroma skupnost.
Za porodnico se je skuhalo najboljše: mlečni kruh, kurja juha, jajčne jedi in prosena kaša na mleku. Nanjo se je tudi zelo pazilo vsaj šest tednov po porodu. Če je materi dobro, bo dobro tudi novorojenčku.

V teh časih je prevladuje popolnoma napačno sklepanje, da je porod zgodba enega dne in potem je treba spet v fitnes, da bo čimprej brez trebuščka. Temu se pridruži še osamljenost mlade družine po porodu.

Večinoma mladi starši stanujejo posebej, mnogi tudi v drugih krajih. In kje so babice oziroma matere porodnice, ki so včasih skrbele za hčere in jim prav ob porodu predale znanja, kako se paziti, kaj se sme in kaj ne, kaj jesti, česa se varovati?

No, te babice so sedaj največkrat še v službah. Težko si namreč že samo zamislimo, da bi hčeram pomagale dva do tri tedne. Zato je tu moja spodbuda, da bi širši družinski krog spet obudil to lepo navado in jo razširil za vso novo družino ob rojstvu otroka. Vemo namreč, da so novi očetje tako iz sebe in se na bolj stresen način privajajo novi vlogi. Če pa jim podarimo dobro ekološko, lokalno hrano in jo ena od botric tudi skuha - lahko je to mama, tašča, kakšna dobra teta - bo mlada oziroma nova mati mirna in dojenje bo lepo steklo.

A predvsem bodo novi materi ohranili zdravje na najboljši možen način ... Ob meni je bila moja stara mama, ki je z dejanji, s hrano, čaji in z opozorili, kaj se sme in kaj ne, naredila mnogo več dobrega, kot sem se takrat zavedala.

Ker sem v Društvu Sorško polje, je privilegij, da poznam res najboljše pridelke z njiv, vrtov Sorškega polja. To hrano sem nato začela podarjati v svojih krogih. Predvsem proseno kašo in dober zeliščni biskvit, kajti za novo mater ni dobro, da uživa svež kruh … Prejemala sem navdušene pohvale in želje, prošnje za recepte. Hrani so se obvezno pridružili še recepti za hrano, ki dobro dene, a ne škoduje otročku-dojencu. In potem sem presenečeno ugotavljala, kaj vse sem dobila od svoje stare mame, babice, tet in sorodnic. Ob receptih iz Botrinje je vedno napisano, od koga so.

To se je dobro prijelo tudi v društvu in predlanskim so se nad tem navdušili tudi na Mestni občini Kranj. Nas, mene in kmete, ki so to hrano pridelali, je osupnilo oziroma izjemno lepo presenetilo, da želi kranjski župan botrinjo podariti materam, ki so rodile na Silvestra in Novega leta dan. To je bilo veliko priznanje, zaupanje in potrditev, da je ta hrana res najboljše s Sorškega polja."

Društvo Sorško polje in kranjska botrinja | Avtor: arhiv Društvo Sorško polje Jesen na skupnem vrtu Društva Sorško polje v Prašah pri Mavčičah arhiv Društvo Sorško polje

Kaj bi torej vi osebno podarili ženski, ki je pravkar rodila? Zagotovo smo sorodniki, prijatelji in sosedje veseli ob rojstvu otroka in to nas tudi povezuje, čeprav imamo tudi kakšno preteklo zamero. Morda bolj razmišljamo o tem, kakšna oblačilca, roza ali modra, podariti otročičku in kakšno igračko, mamici pa morda kakšno rožo ali nakit. A zagotovo se razmere spreminjajo.

"Vedno bolj se kaže, da je dobra, zaupanja vredna hrana ali celo skuhana hrana, vedno dobrodošla. Toliko navdušenja, kimanja, posnemanja in odmevov, kot sem jih dobila, to potrjuje. Sama ne samo podarim, ampak tudi skuham, spečem in se potrudim napisati, kaj je namenjeno prav določeni mladi družini.

Moja Botrinja za prvo silo, kot jo imenujem, obsega: posebno kurjo juho z ingverjem in česnom, zeliščni biskvit k juhi, skutno-slivovo kremo za dobro prebavo, srečni kolač za mamo in očeta in lovorjev sirup za pokušnjo (proti kašlju). Kasneje vedno prosijo še za recepte. Tu zraven bi sodil še čaj iz plahtice. A plahtico nabiram samo zase. Dobro dene maminemu skakajočemu hormonskemu stanju. Tudi če podarite samo zavitek res dobre ekološke prosene kaše, bo to lepo darilo."

Kaj je za vas kakovostna hrana in ali bi lahko glede na povedano razkrili kakšen ne preveč kompliciran recept? Kakšen dober lokalni recept...  

"Obkrožajo me biodinamiki na vrtu, poznam take kmete in tako hrano tudi kupujem v Stražišču in Mavčičah.
Veliko zraste na vrtovih, ki jih obdelujemo, in to imam tudi najraje. Vrt človeka potegne, in to, da je lokalno in sezonsko, ni fraza, ampak dobro vsakdanje življenje.

Prav zaradi odlične prosene kaše s Sorškega polja in množice receptov, lahko samo rečem: skuhajte jo na mleku ali vodi, z repo ali s suhimi slivami. A kašo kupite pri kmetu, na naših lokalnih tržnicah. Nasitila vas bo, kot je že rodove pred vami. Za matere po porodu je obvezna, saj spodbuja rast las, ki izpadajo zaradi stresa organizma po porodu."

Društvo Sorško polje in kranjska botrinja | Avtor: arhiv Društvo Sorško polje Skupni vrt Društva Sorško polje v Prašah, namenjen za učenje in delo. arhiv Društvo Sorško polje

Prebrala sem članek, v katerem pravite, navajam: "Posejati, zalivati, čakati in potem nekega jutra uzreti prve klice - to je doslej osrečilo čisto vsakega človeka, s katerim sem delala." To se sliši tako lepo... Kako vi osebno doživljate epidemijo covid-19? Se na vas obračajo ljudje za nasvet? Morda bo res za veliko ljudi veliko lažje, ko bodo čez kakšen mesec ali dva spet lahko na vrtičkih.

"Vrt me osrečuje že iz otroških let in to bo ostalo do konca. Kasneje sem to doživela z zelo različnimi skupinami ljudi, od zapornikov do tri in štiriletnih otrok v vrtcu.  Prvo je bilo delo, morda radovednost in igra, a ko pokuka ven, kar so posejali, je veselje neopisljivo veliko. Vendar si raje omislite vrt, skupnostni vrt. In prej ko bodo otroci začeli z vrtnarjenjem, bolje bo. Želim si, da bi vsi vrtci in šole spet imeli vrtove in sadovnjake.
V teh razmerah je prišlo do izraza tisto, kar so učili že mene: umivaj si roke, varuj se prehlada, ne hodi med ljudi, ko razsaja gripa, predvsem pa poskrbi za domačo lekarno za preventivo. Pozno jeseni se je nekoč začel kuhati mešani zeliščni čaj, nosili smo kape, šale, toplo obutev. In še preventivno se je kuhal žajbelj na mleku vsem, ne samo otrokom … In nikoli v življenju nisem imela angine.

V teh časih mi zato ob domači lekarni ni treba v vrsto pred lekarno. Celo lansko leto sem lahko delala na vrtu. V trgovino hodim kupovat redko, le malo več kot enkrat na mesec, tako da porabim zaloge. Slišim se s prijatelji, v moji knjižnici je vedno kaj pri roki, sprehodi čez polje mi odpirajo razglede od Polhograjskih do Triglava in Kamniških. Magično lepo je v vseh letnih časih ob vsakem vremenu.
Zdaj nimam ne predavanj ne delavnic Botrinje. A doma je ostala zaloga zelišč, ki res pomagajo. Zato vedno, ko me kdo pokliče ali prosi preko e-pošte, pošljem recept in še malo za čaje ter obvezno žajbelj.
V Selški in Poljanski dolini je znan terjak – s sladkorjem vkuhane črne jagode bezga so prav tako odličen zdravilni napitek in takoj pri roki."

Društvo Sorško polje in kranjska botrinja | Avtor: arhiv Društvo Sorško polje Zelišča so na skupnem vrtu v Prašah pri Mavčičah posadili v krogu. arhiv Društvo Sorško polje

Mnogi so se v teh zahtevnih dneh spraševali, no, ali pa se še sprašujejo, kaj kuhati. In sploh, če je kateri od družinskih članov zbolel.

"Najbolje je skuhati preproste juhe z zelenjavo, zelišči z vrta ali od bližnjega kmeta, z nekaj koščki mesa ali jajcem in s prgiščem prosene kaše ali riža. Juha nas pogreje. Lahko se jo pretoči v navadne steklene kozarce s pokrovom in prinese pred vrata obolelih. Tisti globok strah pred neznanim, ki je prisoten v vseh, je bolje odpravljati s sprehodi kot pa s sladko hrano. A tu so nasveti čisto odveč. Vsem nam je bilo hudo in smo se ravnali kot smo vedeli in znali."

Iz pogovora z vami sem razbrala, da sta vam zelo všeč žajbelj in lovor, predsednica Društva Sorško polje Mari Novak pa, kot vem, prisega na svetlin. Kaj vas tako privlači pri žajblju in na kaj moramo biti pozorni pri njegovi uporabi?

"Gospa Mari Novak je zakladnica znanja o zeliščih, zdravilnih rastlinah, vrtu, Luni, planetih … predvsem pa je dobrovoljne narave. Od nje se vsi v društvu še vedno učimo. Ko si mešam zelišča za čaj, vedno pomislim, kaj bi še ona dodala.
In ja, lovor. Ta je prišel v mojo domačo lekarno iz drugega vira. Recept za lovorjev sirup mi je dal pediater, pokojni dr. Marij Avčin. Znan je bil po tem, da je antibiotike uporabljal le v zelo resnih primerih.

Lovorjev sirup proti kašlju lahko uživajo po žličkah neomejeno tako porodnice in otroci kot vsi drugi. Vedno je doma pri roki, hitro se ga naredi in lepo diši: pet jušnih žlic sladkorja raztopi v karamel, dodaj pet decilitrov vrele vode in pet lovorjevih listov. Na majhnem ognju, samo da komaj vidno brbota, pokuhaj na polovico. Lovorjev sirup ustavi kašljanje. Lovorjeve liste se daje tudi med fižol, ekološke kaše, moke, saj odganja molje, mokarje.

Žajbljev čaj na mleku pa je bil klasična zimska preventiva moje ljubljanske stare mame. In zares pomaga. Pomaga pa tudi grgranje na vodi kuhanih lističev žajblja takoj, ko vas malo zaščemi v grlu. Če tak čaj zraven še inhalirate skozi nos, ste rešeni prehlada, okužbe. Zato žajbljev grmiček na vsak vrt ali balkonsko korito! Tudi če ga ne sušite, bo nekaj listkov čez zimo ostalo. Sama  imam najraje vonj žajblja med perilom. Lepo diši."

 

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.