Gorenjska
4325 ogledov

Najprej bi na 100 hektarih namakali krompir, žita in zelenjadnice

Pridelava hrane, poljedelstvo, njiva
1/2
M. Ha.
Na pobudo lokalnih kmetov, po naših podatkih gre za kmete iz Bitenj in Žabnice, je Mestna občina Kranj že v letu 2020 pristopila k projektu izgradnje lokalnega namakalnega sistema na Sorškem polju. O tem, da naj bi v prihodnje na kmetijskih zemljiščih, pod katerimi so velike zaloge pitne vode, najprej na 90 do največ 100 hektarih namakali krompir, krušna in krmna žita ter zelenjadnice, bodo predvidoma 13. aprila na seji mestnega sveta razpravljali tudi mestni svetniki. In nato glasovali o predlogu sklepa, da mestna uprava prične s postopki za uvedbo namakalnega sistema Sorško polje.

V Sloveniji je, po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z namakalnimi sistemi opremljenih približno 5000 hektarov zemljišč. "Veseli nas, da je interesa po namakanju vedno več," so na naše vprašanje o načrtovanju javnega namakalnega sistema na Sorškem polju na območju Mestne občine Kranj odgovorili z ministrstva. Iz službe za stike z javnostjo so razložili, da je "Mestna občina Kranj že v fazi priprave idejne zasnove k sodelovanju povabila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vodi postopke izdaje odločb o uvedbi namakalnih sistemov. Na lokalnem nivoju je interesa in potenciala za namakane kmetijskih zemljišč veliko, zato je predvidena fazna gradnja namakalnega sistema. Prva faza, v velikosti 100 hektrov, je v postopku priprave dokumentacije za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema."

Vzpostavitev in upravljanje lokalnega namakalnega sistema ne sodi med zakonske obveze občine, občina pa lahko nastopa kot investitor in prijavitelj na javne razpise ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri tem, kot je zapisano v gradivu za kranjski mestni svet, namakalni sistem sestavljajo odvzemni objekti, dovodno omrežje in namakalna oprema. Stroški namakalne opreme so strošek lastnika kmetijskega zemljišča

Iz službe za stike z javnostjo na ministrstvu so nam pojasnili, da tako v sedanjem (2014-2020) kot tudi prihodnjem (2023-2030) programskem obdobju razpisujejo nepovratna sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov, s stopnjo podpore tudi do 100 odstotkov, a le, če se gradi namakalni sistem z več uporabniki.

Sorško polje, hrana, Kranj, poljedelstvo | Avtor: M. Ha. M. Ha.

"Podnebne spremembe, geopolitične razmere, stanje in gibanje cen na svetovnih trgih so ključni izzivi, s katerimi se ukvarjamo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljamo vsako odločitev za uvedbo namakalnega sistema, ne glede na velikost ali investitorja, saj je namakanje eno najučinkovitejših ukrepov za prilagoditev na podnebne spremembe," so poudarili z ministrstva za kmetijstvo.

Voda za namakanje iz reke Save ali podtalnice?

Iz dosegljivega gradiva za mestni svet pa ni jasno, ali se bo vodo za namakenje črpalo iz reke Save ali podtalnice. V vsakem primeru vodno dovoljenje za črpanje vode podaja Direkcija RS za vode (DRSV), zato smo se z vprašanji obrnili tudi na njih. Razložili so, da o izdaji vodnega dovoljenja za namakanje kmetijskih zemljišč, z odvzemom vode iz vodotoka ali podzemne vode, odločajo na vlogo stranke.

V letu 2021 je DRSV prejela približno 50 vlog za namakanje kmetijskih zemljišč, z odvzemom vode iz vodotoka ali podzemne vode. Izdanih je bilo 67 takšnih vodnih dovoljenj, pri čemer je treba upoštevati, da je bilo v tem letu odločeno tudi o vlogah, ki so bile vložene predi letom 2021, so nam pojasnili z direkcije.

Največjo količino črpanja za namakanje kmetijskih zemljišč v letu 2021 pa je DRSV dovolila na območju občine Tabor, in sicer iz reke Bolske. (Bolska je največji vodotok v občini Tabor in se nato v sosednji občini izliva v Savinjo, op. a.). Iz omenjene reke so dovolili odvzem vode v količini  250 l/s.

Na vprašanje, kaj bo, če se bo na Sorškem polju, kjer je nekoč veljalo, da ima zaloge pitne vode za Ljubljano, črpalo podtalnico, so nam na DRSV odgovorili, da konkretnega odgovora na to vprašanje nimajo.

"Stranka mora k vsaki vlogi podati strokovne podlage, ki so izdelane s strani strokovno usposobljene institucije ali posameznika. Le-te so podlaga za odločanje, med drugim tudi za oceno izdatnosti oziroma razpoložljivosti vodnega vira," so odgovorili. 

Sorško polje, hrana, Kranj, poljedelstvo | Avtor: M. Ha. M. Ha.

Varuhi narave nimajo še nobenih podatkov

Obrnili smo se tudi na Zavod RS za varstvo narave. Zanimalo nas je, kakšen pogled imajo na namakanje kmetijskih zemljišč oziroma ali so seznanjeni z namero o namakalnem sistemu na Sorškem polju, kjer je bila podtalnica (vsaj v preteklosti je to veljalo, op. a.) obremenjena s pesticidi in nitrati. "Glede vprašanja o namakanju polj na Sorškem polju nimamo nobene vloge in o zadevi nobenih podatkov. Kadar bomo o zadevi dobili vlogo, bomo na vprašanje lahko odgovorili," je odgovorila Mateja Kocjan, pristojna za odnose z javnostmi na Zavodu RS za varstvo narave.

Tako je bilo pred 12 leti ...

Posredno povezan s problematiko se nam zdi zanimiv zapis, ki ga je mogoče najti na spletu, objavljen je bil septembra 2010 pod naslovom Možnost dodatnega zajema pitne vode na Sorškem polju avtorjev Sonja Cerar, Janko Urbanc in Kim Mezga. V njem navajajo, da "medzrnski vodonosnik Sorškega polja predstavlja zelo pomemben potencialni vodni vir, saj je na tem območju možno črpati preko 1000 l/s podzemne vode.
Za intenzivnejšo rabo tega vodnega vira trenutno predstavlja največji problem kemijsko stanje podzemne vode, so pred 12 leti zapisali omenjeni poznavalci. Podzemna voda Sorškega polja je namreč v precejšni meri obremenjena z onesnaževali, ki izvirajo iz intenzivne kmetijske dejavnosti ali z različnimi izpusti iz stanovanjskih ter drugih objektov. V slabem kemijskem stanju pa ni celotni vodonosnik, so navedli, ampak samo nekateri njegovi deli. Najvišje koncentracije nitratov so izmerili v pasu, ki se vleče od Žabnice preko črpališča Godešič in naprej proti jugu. Najnižje koncentracije nitratov pa so izmerili na tistih opazovalnih mestih, ki so pod vplivom vode iz reke Save. V nadaljevanju so se oprli na v letu 2009 na Sorškem polju izvedene hidrogeološke raziskave. Tedaj so ugotovili tri primerne lokacije, na katerih bi bilo možno črpati podzemno vodo boljše kakovosti za oskrbo prebivalcev.

 

 

 

Komentarjev 3
  • Patricia_Collier 12:00 12.april 2022.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎

  • Avatar PomisliNaSonce
    PomisliNaSonce 05:50 11.april 2022.

    Pustijo naj pri miru....narava ni vsemogočna in ko bo preveč ...povratka ne bo

  • rd2dmk2 09:58 10.april 2022.

    nitrati so v podtalnici ! bež no ! in to ni dobro za zalivat solate ? in kam gre ta podtalnica ? no jest , ker nič ne vem si mislim tole.. vsaj ne bo treba gnojit poljščin, je že ...prikaži več voda dovolj pognojena z nitrati, sulfidi, fosfati, itd. bo raslo kot zmešano.