"Nismo bili in nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih ..."

Kot je že tradicionalno, se je tudi letošnja jubilejna slovesnot v Dražgošah v spomin na padle partizane in ubite domačine začela pri osrednjem spomeniku, takoj, ko je v cerkvi sv. Lucije, zgrajeni pred 50. leti, odbilo poldne. Že mnogo prej so v vas iz številnih smeri prispeli tudi pohodniki, med njimi so bili tudi udeleženci dveh najzahtevnejših, sicer nekoliko skrajšanih nočnih pohodov.

Zaradi epidemije covid-19 je bil prostor pred osrednjim spomenikom, kjer so v kostnici tudi posmrtni ostanki žrtev, zagrajen. Vsi tisti, ki so želeli biti blizu, so se morali izkazati s pogojem PCT in nositi zaščitno masko. V ograjenem prostoru so bile nameščene klopi in stoli za 750 obiskovalcev, da bi obiskovalci ohranjali predpisano distanco. A vse klopi niso bile zasedene. Opoldne so se začeli kazati zelo sramežljivi sončni žarki, temperatura zraka je bila pod ničlo.

Mnogo več obiskovalcev pa je slovesnost, nekateri tudi s tigrovkami, drugi s titovkami, videti pa je bilo mogoče tudi nekaj slovenskih in jugoslovanskih zastav s peterokrako zvezdo, raje spremljalo s ceste, bližnjega hriba, kozolca, ... saj so se lahko vmes tudi premikali. V ograjenem prostoru sta spredaj sedela predsednik Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič, za njima številni politiki, opazili smo predsednika Levice Luko Meseca in Desusa Ljuba Jasniča, pa tudi poslance in župane.  

Najprej je predsednik Borut Pahor ob zvokih policijskega kvinteta položil venec h kostnici, vence so nato položile še številne druge delegacije. Slavnostni govornik je bil po mnogih letih vnovič prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki se sicer redno udeležuje spominske slovesnosti tudi kot pohodnik. Med govorom, v katerem je opozoril na smiselnost upora med vojno, na oživljanje fašizma in tudi močno kritiziral vladajočo politiko, ga je množica večkrat prekinila s ploskanjem.

"Vojna je presežno zlo. In zlo zoper človečnost. Je pot v barbarstvo. Zato je delo za mir tako zelo dragoceno. Za mir je šlo tudi v vojni, izzvani s strani jugoslovanske armade proti Sloveniji, ki jo je zapovedala hegemonistična politika takratnih centralističnih jugoslovanskih oblasti proti slovenskemu narodu, ko je ta uveljavil svojo naravno pravico do samoodločbe. Slovenci nismo želeli vojne, svojo odločitev smo želeli uveljaviti po mirni poti. Z dogovorom in zoper nikogar. Tudi to vojno so napadalci izgubili, ker za svoje početje niso imeli etičnega opravičila in zato tudi ne motiva. Naš odpor je bil globoko smiseln, čeprav je bil je bil nasprotnik v orožju močnejši. Odpor je omogočil pogajanja, ki so zagotovila mir. Mir v Sloveniji je odprl pot do njenega mednarodnega priznanja. Globoko smiselna sta bila tudi boj in žrtev Slovencev med 2. svetovno vojno. Bila sta nesorazmerno velik prispevek k obrambi človeške civilizacije pred barbarstvom, ki ga je prinašal fašizem," je povedal govornik.

Povedal je še, da se svet zdaj spopada z resno težko obvladljivo nevarnostjo, ki jo prinaša virus. "V zavetju tega spopada pa prihaja do zaskrbljujočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma. Tudi pri nas. A ta znamenja ne naletijo na odpor in zavračanje, kakršnega bi bilo pričakovati v narodu, ki je že bil njegova žrtev, in mu je tudi odrekel pravico do obstoja. Namesto tega je celo slišati opozorila, da gre za pretiravanja in da o fašizmu govorijo ljudje, ki ga niso izkusili in doživeli. Kot da v narodovem spominu ni tržaškega Narodnega doma, Bazovice, Dražgoš, Osankarice, Begunj, Gramozne jame," je dejal.

"Današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine, a idejna izhodišča so enaka. Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki, izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblasti, napadi na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in policije, na nadzorne ustanove, na svobodo tiska, na človekove pravice in dostojanstvo, kam vodijo uporaba in spodbujanje sovražnega in prostaškega govora, nespoštovanje ločitve cerkve in države, odnos do beguncev, zloraba zgodovinopisja in enačenje domoljubja z zahtevo po podpori sedanji vladi in politiki največje vladne stranke," je navedel.

Milan Kučan je razložil, da Slovenci pričakujemo prihodnost raztreščeni kot še nikoli doslej. "Ne le po starih ločnicah, ki se še vsiljujejo iz tragičnih dogajanj med 2. svetovno vojno in po njej, razdvaja nas tudi brezobzirno razkazovanje moči sedanje oblasti, ki v življenje ljudi sistematično vnašajo nove razdore. Tudi pri ukrepanju za obvladovanje epidemije ne iščejo zavezništva z državljani, ampak med njimi iščejo krivce za neuspešen boj z epidemijo. Mirne protestnike šteje za sovražnike, zavračajo dialog z njimi. Na njihove predloge, zahteve in oporekanja odgovarjajo s policijsko represijo. V času obeleževanja  30. letnice samostojnosti slovenske države poslušamo knjigovodsko naštevanje dosežkov vlade. Ti dosežki so v resnici dosežki celotne slovenske družbe, naporov in odrekanj velike večine državljanov. Veselimo se jih seveda vsi, saj dokazujejo vitalnost in ustvarjalnost naših ljudi ... Nismo bili in nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih ljudi. Ostajamo pa kritični. Niso dosežki vlade tisto, kar deli in razdvaja slovensko družbo. Razdvajajo jo stvari, o katerih vladajoča politika ne govori, jih pa počne. Počne jih z grobimi, nelegitimnimi in nelegalnimi posegi v ustavno-pravno in socialno vrednotno tkivo družbe. Počne jih mimo volje ljudstva, v imenu prikritih političnih in ideoloških ciljev, ustvariti drugo republiko, ki bo po njeni meri, želji, po takoimenovanem premiku družbene strukture v desno, tudi kot vidimo skrajno desno. Prepoznavanje teh teženj je tisto, kar izziva odpor. Ne morejo jih prikriti in zamegliti razdeljevanje predvolilnih daril in poskusi podkupovanja posameznih socialnih skupin z odpustki niti obljube infrastrukturnih naložb županom".

Kot je dejal, je treba realno oceniti razmere, kot tudi ceno, ki jo bomo plačevali. "Čas po epidemiji bo zahteven, okrevanje pa dolgo in težko, upravljanje države bo zahtevalo zaupanje in podporo državljanov, tudi odrekanja. Lažniva slika zavaja in ne omogoča okrevanja. Prav tako ne zavračajo odgovornosti za posledice lažne slike na prihodnjo vlado. Zato se je treba njenemu lažnemu slikanju treba upreti. Ne smemo se pustiti preslepiti. Zavedati se moramo, kakšna bo cena navidezno kratkovidnih koristi. Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas," je še dejal in končal s pozivom: "Ostanite zdravi in ne pozabite se cepiti. Srečno!"

Po slavnostnem govoru Milana Kučana je sledil kulturni program, v katerem sta pela Partizanski pevski zbor in sopranistka Gaja Sorč, z izjemnimi interpretacijami pesmi Karla Destovnika Kajuha pa so se izkazali igralci Vesna Slapar, Katarina Stegnar in Primož Bezjak.