Gorenjska
590 ogledov

Rakovec: »Želim si, da bi bila bolje pripoznana posebna vloga mestnih občin.«

Kot smo poročali, so župani mestnih občin za predsednika Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) za prihodnji dve leti izvolili župana Mestne občine Kranj (MOK) Matjaža Rakovca. Ob tem smo se z njim pogovarjali o pomenu združenja in njegovih načrtih v času njegovega vodenja.

Kako si predstavljate dveletni mandat na čelu združenja, ki zastopa interese enajstih mestnih občin na državni in mednarodni ravni?

Pomembno je poudariti, da v Sloveniji delujejo tri združenja občin, a ZMOS je edino združenje, ki zastopa interese izključno mestnih občin. Dveletni mandat bo tako kot v preteklosti temeljil na odprti komunikaciji med župani mestnih občin in soglasnih odločitvah o najpomembnejših vprašanjih. ZMOS iz leta v leto krepi delovanje, tako na državni kot mednarodni ravni, in ta pozitivni trend bomo skupaj z ostalimi mestnimi občinami ohranili.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo?

Interna pravila združenja določajo, da se aktualnega podpredsednika neposredno uvrsti med kandidate za predsednika združenja v naslednjem mandatu. Gre za pravilo oziroma običaj rotacije županov vsake 2 leti na čelu združenja. Mojo kandidaturo je tako v bistvu sprožil novomeški župan Gregor Macedoni, ko me je pred dvema letoma predlagal za podpredsednika. Župani mestnih občin so mi izrazili podporo, za kar sem jim hvaležen.

Doslej ste bili podpredsednik ZMOS. Kako ste seznanjeni s problematiko ostalih mestnih občin? Kje so stične točke z MOK?

Mestne občine se razlikujejo od ostalih občin in imajo nekatere skupne specifične izzive in interese. MOK ima tako številne stične točke z ostalimi mestnimi občinami, naj si gre za podoben obseg in vrsto javnih storitev, ki jih zagotavljamo, vprašanje financiranja mestnih občin na splošno, dobrega sodelovanja pri izvajanju kohezijske politike, kjer je naloga ZMOS, da izbira projekte urbanega razvoja mestnih občin v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, itd.

Pomemben vidik združenja je ravno skrb za izmenjavo informacij in medsebojno obveščenost mestnih občin. Zato je ZMOS dobro seznanjen z dogajanjem v vseh 11 mestnih občinah, o poglavitnih težavah je dobro obveščena celotna Skupščina županov. Izjemno učinkovito je bilo na primer usklajevanje županov mestnih občin v zvezi z epidemijo, kjer smo na pogostih videokonferenčnih sejah dorekli enotno izvajanje nekaterih pomembnih ukrepov, seveda ob upoštevanju morebitnih posebnosti posameznega okolja.

Kaj je največji problem mestnih občin?

S finančnega vidika je največji problem razkorak med vedno višjimi stroški, ki jih imajo mestne občine za izvajanje zakonskih nalog, in sredstvi, ki jih dobijo povrnjena glede na sistem financiranja občin. Ta namreč ne upošteva posebne, dejanske in ustavne, vloge mestnih občin, ki predstavljajo regionalna središča in zagotavljajo širši nabor javnih storitev.

Mestne občine so tako v okviru tega sistema financiranja v neugodnem položaju - nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev, kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za opravljanje lokalnih nalog, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne odraža in ne pokrije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Pri tem se ne upošteva dodatnega pritiska na infrastrukturo in storitve zaradi številnih dnevnih migrantov, višjih stroškov investicij v infrastrukturo v urbanih okoljih, ali pa dejstva, da mestne občine zagotavljajo na primer športno in kulturno infrastrukturo, ki jo koristijo tudi številni občani okoliških občin.

Mestne občine pozdravljajo dvig povprečnine v zadnjih dveh letih, a zagovarjajo spremembo sistema financiranja občin na način, da bodo pravično pokriti njihovi stroški, pri čemer s tem nočemo poseči v financiranje ostalih občin.

Kakšna je vaša vizija? Za kaj si boste kot predsednik ZMOS najbolj prizadevali?

Najprej si želim, da bi bila bolje pripoznana posebna vloga mestnih občin, ki izhaja že iz same Ustave. Ta daje mestnim občinam izvirne pristojnosti na področju razvoja mest, kar pa je v praksi in zakonodaji slabo izpeljano. Prizadeval si bom za uresničitev te ustavne določbe oziroma odločbe Ustavnega sodišča iz davnega leta 1996. Takrat je sodišče odločilo, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči to ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja. To bi lahko dosegli z oblikovanjem predloga posebnega zakona o mestnih občinah. S tem pa je seveda povezano tudi izboljšanje položaja mestnih občin v okviru sistema financiranja občin.

Bolj kratkoročni cilji so vezani na ustrezno vključenost mestnih občin v programiranje kohezijske politike. Zasledovali bomo enakomeren razvoj vseh mestnih občin in nadaljevanje izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb, kjer bo ZMOS ohranil pristojnost izbiranja projektov, s katerimi mestne občine uresničujemo trajnostne urbane strategije. Spremljali bomo tudi dogajanje na področju mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer si prizadevamo, da država nameni več sredstev za lokalni nivo. ZMOS bo nedvomno aktiven tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

Kako boste združevali obe funkciji?

Menim, da sta funkciji neločljivo povezani, ker je osnovno poslanstvo ZMOS v zastopanju lokalnih interesov, posebej interesov mestnih občin, in vzdrževanje stalnega dialoga z državnimi organi oziroma oblastjo. Tisto, kar je uspešno izvedeno skozi delovanje ZMOS-a, je, kar potrjuje tudi praksa, nujno dobro tudi za članice združenja. Hkrati pa uspešne mestne občine pomenijo močnejše združenje.

Združenje mestnih občin ZMOS Gorenjska Kranjski župan Rakovec bo vodil Združenje mestnih občin
Komentarjev 1