Gorenjska
3734 ogledov

Vlaganja v kranjski biser se lahko začnejo

Kanjon Kokre Damjana Kocjanc: Kanjon Kokre
Kranjski mestni svetniki so po 13 letih potrdili občinski podrobni prostorski načrt za kanjon Kokre. Ta bo v prihodnjih letih tako končno doživel potrebna vlaganja in ureditve, pri tem pa bodo vsi posegi izvedeni na podlagi ohranjanja narave.

»S tem so dejansko postavljeni pogoji, da ta kranjski naravni biser uredimo s sprehajalnimi in učnimi potmi, novimi brvmi in manjšim objektom. Vemo, da so nasprotovali tako Krajevna skupnost Center kot civilna iniciativa, ki je zbrala 1100 podpisov, a na koncu smo našli skupni jezik. Zdaj imamo torej podlago, da lahko začnemo delati na tem področju. Potrebnih bo kar precej finančnih sredstev, ampak je ta odlok zelo dobra podlaga za pridobivanje nepovratnih sredstev. Vemo, da Evropska unija, sploh v prihodnji perspektivi, precej sredstev namenja za zelene rešitve ter trajnostni razvoj. Z deli bi sicer radi začeli že letos, a moramo urediti vse podlage, sprejeti nove odloke in potem poiskati tudi vire financiranja,« pojasnjuje kranjski župan Matjaž Rakovec.

 

Nove poti, mostovi in brvi

V okviru prostorskega načrta je predvidenih kar nekaj obnov in tudi novogradenj. Med drugim so predvideni novi vstopi v sam kanjon, uredili bodo obstoječe pešpoti in dostope do reke ter dodali nekatere nove.  Zgradili bodo dva nova mostova. Prvi bo povezal Planino in Pungart, drugi pa se bo navezal na Ulico Rudija Šelige. Ob tem bosta zrasli še dve novi brvi za pešce. Prva bo kot nadaljevanje »Nemške poti«, druga pa med Kokrškim mostom in predvidenim mostom na Pungart.

Prostorski načrt predvideva tudi obnovo že obstoječega naravnega kopalnega območja na Dolu. Ob tem bodo uredili tudi odprte zelene površine na robu poplavnega gozda, ki bodo med drugim namenjene za piknik površine. Pozabili niso niti na najmlajše, saj je predvidena ureditev otroškega igrišča iz naravnih materialov. Uredili bodo tudi dodatna parkirna mesta za obiskovalce, razgledišče, prenovili in rekonstruirali vodne objekte v območju obstoječega Elektro energetskega objekta. Predvidena je tudi postavitev balvanskega plezališča ter športnih elementov za vadbo.

V kanjonu bo zrasel tudi večnamenski objekt z gostinskim lokalom, javnimi sanitarijami, prostorom za potrebe predstavitve samega kanjona in občasnih razstav ter dogodkov. Pri tem bodo upoštevali sonaravne smernice in primerno vključitev v zavarovan prostor, tudi z ureditvijo zelenih površin ob samem objektu.

 

Ureditvi kanjona Kokre so svetniki zelo naklonjeni

Velika večina svetnikov se s sprejetim odlokom strinja in ga podpira. Irena Dolenc (NSi) je med drugim izpostavila: »Kanjon Kokre je kranjska naravna kulturna dediščina in sprejetje odloka je velika priložnost za približanje narave mestnim prebivalcem in butičnim turistom. Z ureditvijo brvi, sprehajalnih pešpoti in v naravo nemoteče umeščenih informativnih tabel lahko postane čudovit muzej na prostem. Umestitev kolesarskih povezav, plezalna stena in druge oblike rekreacije so primerne vsebine obrečnega prostora.«

»Kranj je 4. največje mesto v Sloveniji. Menim da je z leti zaspalo in da je na »nas« da to spremenimo. Naše mesto je posebni biser, poln potenciala. Kanjon Kokre je velik del te zgodbe, povezovanja in dodane vrednosti našega mesta. Ureditev kanjona Kokre tako podpiram v mejah spoštovanja vseh predpisov, tu ne smemo pozabiti, da je to naravni habitat in ne nekaj samoumevnega,« je poudarila samostojna svetnica Lea Bidovec.

Sprejem Odloka toplo pozdravlja tudi svetnica Nataša Majcen (LMŠ), ki je tudi predsednica Komisije za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo. Kot pravi, ta »omogoča celostno ureditev zavarovanega območja narave, kjer se bodo ohranile naravne površine, hkrati pa bomo Kranjčani dobili urejene površine za rekreacijo in sprostitev,« ob tem pa dodaja: »V komisiji na samo ureditev gledamo širše, v smislu povezovanja turističnih atrakcij v mestnem jedru in naprej do Majdičevega loga s sprehajališčem ob Savi vse do Struževega (omenjeno pot se lahko prevozi tudi s svojim ali najetim kolesom). Povezava z Majdičevim logom se mi zdi zelo smiselna, saj je družina Majdič imela mlin v Pečeh (desni breg Kokre). Želim si, da bi omenjeni mlin obnovili, saj ga je uničil skalni podor.«

»Upam, da bo urejen prostor prestavljal miren park sredi mesta, namenjen oddihu, druženju in športnim aktivnostim. Kot takšnega ga podpiram,« pravi samostojni svetnik Tomaž Ogris (PLS), ob tem pa opozarja na vzdrževanje kanjona, ki bo zahtevalo dodatna finančna sredstva: »Zato bi mogoče morali razmisliti, kako stroške vzdrževanja čim bolj zmanjšati (zaračunavanje najemnine prostora ponudnikom storitev v kanjonu, trženje piknik prostora za večje zaključene družbe ipd.). Nekaj napora bo verjetno potrebno vložiti tudi v varnost kanjona ponoči (redarji, ...).«

Na potreben razmislek o finančnih posledicah je opozoril tudi Bojan Homan (SDS) in se vprašal: »Ali se mi zavedamo, da bo vsako leto potrebno za vzdrževanje nameniti okrog 100.000 evrov? Če samo spomnim na Pot Jeprškega učitelja, ki smo jo uredili, sedaj pa propada, saj nismo vlagali vanjo. Načrtujemo vzpostavitev Bleiweisovega parka, v katerega bo vsako leto potrebno vložiti najmanj od 30.000 do 40.000 evrov, da bo park izgledal tak, kot se za gre. Potrebno je treba konkretizirati našo vizijo kanjona.«

V Listi za razvoj Kranja si želijo, da ostane kanjon čimbolj nedotaknjen v smislu naravnih lepot, oaze miru in prostega časa. »Ne želimo pa velikih gradbenih posegov, masovnih dogodkov, zabav in nočnih zbiranj,« je zapisal vodja svetniške skupine Igor Velov.

Rešitve podpira tudi samostojna svetnica Ana Černe (Levica), ob tem pa nasprotuje urejanju kanjona na tržni način: »Med drugim nasprotujem novogradnjam objektov za večnamenske dejavnosti ter gostinskih obratov ali postavitvi mobilnih objektov za namene plaže ter šotorišč, kar vsaj za enkrat v OPPNju ni predvideno. Ne podpiram grajenja piknik prostorov, saj se s tem poveča možnost onesnaženja in hrupa, kar bi motilo živalske vrste in vodilo k onesnaženju in nastajanju divjih odlagališč smeti.«

Na turistični pomen in priložnost kanjona Kokre pa je opozorila tudi samostojna svetnica Barbara Gunčar (SLRP). »Zanimivost je možno tržiti, kot to počno podobni kanjoni v drugih okoljih, lahko pa tudi drugače, vendar da se ohranja narava. Poskrbeti je potrebno za parkiranje, dostope, opise živalskih vrst, zavarovanje poti ipd. Vendar ne način kot je to Pot Jeprškega učitelja. Zame bi bilo tudi sporno, da bi dali Zavodu za turizem dodatna sredstva, da bi z njim upravljal. Upravljanje mora biti sonaravno in prinašati prihodke za razvoj in obnovo.«

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.