Gorenjska
688 ogledov

Z velikim veseljem in upanjem so zrli v prihodnost

Razstava Gorenjska v letu 1991
1/4
Jure Cigler Slovenskega naroda sin: koncert glasbenikov s pozivom za vrnitev slovenskih vojakov iz JLA, maja 1991, v dvorani na Planini. V ozadju, na odru, Tomaž Domicelj, spredaj člani skupine California (Matjaž Zupan, Igor Potočnik), Pop Design (Matjaž Vlašič, Damjan Tomažin, Jani Marinšek), Helena Blagne.
V Galeriji Mestne hiše v Kranju bodo jutri, v četrtek, 10. junija, odprli razstavo Gorenjska v letu 1991. Posvečena je prelomnemu letu, ko je Slovenija postala samostojna država in so se zvrstili tudi številni drugi dogodki, ki so spremenili vsakdanje življenje.

Kako so na Gorenjskem doživljali najprej plebiscit v letu 1990? In kako razglasitev osamosvojitve in proslavo, ki je bila 26. junija 1991 tudi v Kranju ter nato dneve vojne za Slovenijo, ko so bili mejni prehodi, brniško letališče in komunikacije pomembni cilji Jugoslovanske ljudske armade?

"Ob osamosvojitvi Slovenije so ljudje z velikim veseljem in upanjem zrli v prihodnost, čeprav so gospodarske in socialne razmere napovedovale težke čase," je zapisala avtorica razstave mag. Monika Rogelj, muzejska svetovalka Gorenjskega muzeja. O tem, kako so se politične, gospodarske in družbene teme odslikavale na Gorenjskem, je avtorica, ki sicer pokriva novejšo zgodovino in sodobnost, proučevala skozi članke in fotografije, objavljene v letih 1990 in 1991 v osrednjem pokrajinskem kronistu, časopisu Gorenjski glas.

Industrija na Gorenjskem je bila v 90. letih v velikih težavah, saj se soočila s preteklimi napakami, zahtevami trga in privatizacijo. Prodaja na nekdanjih trgih se je močno zmanjšala, podjetja so tonila v izgube in ponavljale so se zgodbe neizplačanih plač, stavk ter stečajev. Številni delavci so se znašli pred zaprtimi vrati tovarn, ki so bile desetletja pojem uspeha in del identitete lokalnega okolja. V tedanjih petih gorenjskih občinah Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica in Škofja Loka so se ob naraščanju števila brezposelnih največ ukvarjali z reševanjem vedno novih socialnih stisk, je v zloženki zapisala mag. Monika Rogelj.

Po drugi strani pa se je razcvetelo podjetništvo, odprla so se številna majhna podjetja, Gorenjska je dobila prve večje nakupovalne centre domačih trgovcev. Pomembna pridobitev je bilo odprtje Karavanškega predora in dela gorenjske avtoceste mimo Jesenic. Telefonsko omrežje so posodabljali z novimi digitalnimi tehnologijami, aktualni so bili načrti plinifikacije in ravnanja z odpadki. Vsakdanje življenje prebivalcev Gorenjske pa so zaznamovale skrbi zaradi izgube službe in vprašanja, kako pokriti tekoče stroške ter s prihranki odkupiti družbeno stanovanje. Veselili so se ob uspehih športnikov, ki so osvajali prve medalje za Slovenijo na svetovnih prvenstvih.

Razstavo bo jutri ob 19. uri slovesno odprl kranjski župan Matjaž Rakovec, ogledati pa jo bo mogoče do konca avgusta.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.