Gorenjska
1053 ogledov

Zadržani do plovbe po Savi

Trbojsko jezero M. Ha. Trbojsko jezero je nastalo leta 1986 po zajezitvi Save zaradi HE Mavčiče. Z velikostjo enega kvadratnega kilometra je med desetimi največjimi v Sloveniji, njegov skalnati hodnik je skoraj kilometer dolga soteska Zarica. Trbojsko jezero je pravi magnet za ptice zlasti pozimi: na vodni površini in bližnji okolici so jih opazili 128 vrst. Posebnost jezera pa je veliki žagar, redka vrsta race.
V Kranju je bilo doslej v dveletnem obdobju županovanja Matjaža Rakovca, ki ima cilj v osmih letih oziroma skupaj v dveh županskih mandatih posaditi 1000 dreves, izvedenih že več zelenih projektov. Še več in večjih bi se jih rada občina lotila v prihodnje, a le, če bo možnost, da bi jih sofinancirali država in Evropska unija s kohezijskimi sredstvi. O tem, kako na načrte gleda stroka, smo vprašali Metoda Roglja, vodjo kranjske območne enote Kranj Zavoda RS za varstvo narave.

Ker je eden od največjih onesnaževalcev zraka v mestu promet, na kranjski občini načrtujejo več gradenj kolesarskih povezav in tudi nadhodov in mostov za kolesarjenje in pešce čez Kokro in Savo.

Kakšno je stališče vašega zavoda do mostov? Ste bili že vprašani za mnenje oziroma ste podali svoje mnenje? Je zavod sodeloval pri načrtovanju?

Da, zavod za varstvo narave je sodeloval pri vseh mostovih, ki so načrtovani v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) ali v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN). Eden od mostov ni skladen s smernicami, eden je pogojno sprejemljiv (po predhodnih preveritvah), ostalo so brvi, ki so okvirno sprejemljive. Vse objekte bomo še obravnavali v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja. Glede na konkretizacijo posameznega mosta in predhodne preveritve se bomo odločali o primernosti posameznega mosta oziroma brvi.

Ste lahko bolj natančni: kje točno naj bi bili ti mostovi, ki naj bi bili zdaj v projektiranju?

Načrtovan je en most (na Pungertu), en dvonivojski most za povezavo Planine s Stritarjevo ulico in dve brvi za sprehajalce (slednje so načrtovane na dnu kanjona, ne na zgornjem robu kot mostova). Za most na Pungertu so že določeni okvirni predhodni pogoji (kaj je treba pred projektiranjem preveriti: na primer stabilnost konglomerata, brez podpornih stebrov v strugi ali stenah in podobno). Dvonivojski most je že okrog 20 let v prostorskih planih, čeprav je Zavod dal takrat negativno mnenje. Ena brv naj bi stala pod vstopom v Kranjske rove, druga nad Hujanskim mostom. Za obe so s predlogom OPPN določene grobe usmeritve, na primer maksimalna širina in način izvedbe.

Nedavno so odprli pot za pešce in kolesarje v Majdičev log, ki je dobila veliko pohval. Zdaj pa je v usklajevanju tudi t. i. plovnost Save za plovila z manjšim ugrezom, in sicer od Savskega otoka (Majdičevega loga) do Trbojskega jezera. Kaj si mislite o tem?

Zavod je bil neformalno vključen v pripravo odloka o plovbi, na katerega smo podali nekaj pripomb, ki se nanašajo predvsem na varstvo ptic, saj je območje pomembno za gnezdenje in prezimovanje več vrst vodnih ptic. S tega vidika smo koordinatorju, to je Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, predlagali, da pridobi strokovno mnenje ornitologa, da se bomo lažje odločali v prihodnje. Na splošno plovbi izrecno ne nasprotujemo, smo pa do nje zadržani in potrebujemo dodatne podatke, da bomo lahko podali končno oceno in usmeritve.

Kaj pa kanjon Kokre v središču mesta? Prav zaradi njega je Kranj res poseben. Po eni strani se govori o tem, kako je že vse odločeno, da se v njem uredi Kranjska plaža in učne poti, po drugi strani pa, da je treba ohraniti ta enkratni naravni zaklad, kar seveda pomeni, da ne prenese množičnega obiska. In še, da je konglomerat na več mestih že nevaren in ga je potrebno sanirati.

Z Mestno občino Kranj smo kanjon Kokre conirali. V osrednjem delu bo mogoče več dejavnosti in prilagoditve za obisk in nekatere oblike rekreacije (otroška igrala, odbojka na mivki). V spodnjem delu (dolvodno od Poštnega mosta) je načrtovana povezovalna pešpot, a so tudi zanjo predvideni ustrezni pogoji in preveritve (širina, zagotavljanje varnosti,…). Zgornji del bo večinoma »zaprt«, skozi bo vodila le planinska steza do preprostega plezališča pod mostom na Primskovem. Do plezališča bo dovoljeno urediti tudi direktno stopnišče s Ceste Staneta Žagarja.
Vsi načrtovani posegi so odvisni od enega od ključnih pogojev: zagotavljanja varnosti obiskovalcev. Večjih, togih posegov za zagotavljanje varnosti, Zavod ne bo dovolil, zato nekateri posegi morda ne bodo izvedeni.
Z Mestno občino Kranj smo dogovorjeni, da sprejetju OPPN sledi sprejetje novega odloka o zavarovanju, kjer bo določeno upravljanje območja (nekdo mora biti skrbnik), varstveni režimi in še kaj. V okviru odloka ali v okviru postopkov za gradnje in ureditve bomo po potrebi določili nosilno zmogljivost posameznih delov Kokre, če bo količina obiska na to kazala. V naslednjem letu načrtujemo postavitev števcev obiska, ki nam bodo dali boljši vpogled v obiskanost kanjona.

 

 

Komentarjev 2
  • 03a22797237ce84cc413aa3240ab4331bd637aab 08:11 20.december 2020.

    Dragi Kranjčani vreče smeti ,ki jih nekateri packi mečejo v Savo vam niso v ponos!!

  • corlaydrug 05:29 20.december 2020.

    www︎.︎tweom︆.︆com - odličen projekt za odrrasle, ki želikko najti partnerja za sseks