Gorenjska
346 ogledov

Zdravje Kranjčanov in Kranjčank večinoma boljše od slovenskega povprečja

Čakalnica
Nacionalni inštitut za zdravje (NIJZ) je pripravil že šesto objavo podatkov portala Zdravje v občini. Letošnja rdeča nit je tematika duševnega zdravja. Podatki glede zdravstvenega stanja prebivalcev v Mestni občini Kranj (MOK) so spodbudni.

Prikaz Zdravje v občini 2021 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, namreč pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želijo na NIJZ spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev.

Letos so se osredotočili na duševno zdravje. Dobro duševno zdravje je zelo pomembno za kakovost življenja in sposobnost obvladovanja življenjskih vzponov in padcev vsakega posameznika. Epidemija covida-19 je korenito spremenila naš življenjski slog. Čeprav gre za epidemijo nalezljive bolezni, ima ta skupaj z ukrepi za njeno obvladovanje pomemben vpliv na zdravje v celoti ter številne dejavnike, ki vplivajo na zdravje – tudi na duševno zdravje. Duševne motnje predstavljajo velik javnozdravstveni problem sodobne družbe. Zdravstveno breme duševnih motenj in samomora je namreč večje od bremena sladkorne bolezni ali bolezni dihal.

 

Dobro stanje pri otrocih, slabša odzivnost na presejalne programe

Na področju zdravstvenega stanja in umrljivosti Kranjčanov so podatki precej primerljivi z državnim povprečjem. V MOK je tako bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev trajala povprečno 17,7 koledarskih dni na leto, kar je enako kot v celotni državi. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in za sladkorno bolezen, je nižji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, kar je manj kot v Sloveniji, kjer znaša 2,1. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,6 na 1000, kar je za enega več kot je dežavno povprečje. Delež uporabnikov pomoči na domu je nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora pa je bila višja od državnega povprečja in je znašala 20 na 100.000 prebivalcev (v Sloveniji je 19)

Na področju dejavnikov tveganja za zdravje in preventivi so rezultati pokazali, da je telesna vadba otrok blizu slovenskemu povprečju, prekomerna telesna teža pri njih pa je za kar 3% nižja od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, kar je malenkost več kot v celotni državi. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja. Odzivnost prebivalcev na programih Svit, Zora in Dora pa je različen. Pri presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila odzivnost višja od slovenskega povprečja in je bila 66,8 %. Po drugi strani pa je bil odziv na presejanje za raka materničnega vratu kar za dobre 3 odstotne točke nižji od državnega povprečja in je znašal 69,1. Prav tako je bila odzivnost na presejanje za raka na dojkah za 3 odstotke nižja od državnega povprečja.

 | Avtor: NIJZ NIJZ

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.