Septembra višje obrestne mere?

Evropska centralna banka (ECB) je v sredo znova namignila na dvig ključne obrestne mere v območju evra na septembrskem zasedanju sveta ECB in tako znova potrdila besede predsednika ECB Jean-Claudea Tricheta, ki je na zadnjem zasedanju sveta dejal, da ECB inflacijska tveganja opazuje z veliko budnostjo. "Stališče sveta ECB o usmeritvah institucije pri vodenju monetarne politike je 2. avgusta pojasnil njen predsednik," je v izjavi za javnost poudarila ECB.

V ozadju dviga naj bi bile predvsem finančne injekcije ECB

Kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov naj bi bila tudi eden izmed razlogov za dvig ključne obrestne mere.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP omenjena izjava ECB spremlja napoved osrednje monetarne institucije za območja evra, da bo danes na izrednem refinanciranju medbančnemu trgu, ki še vedno izraža močno potrebo po sredstvih za zagotavljanje likvidnosti, v obliki dražbe ponudila dodatnih 40 milijard evrov sredstev z ročnostjo treh mesecev. Tokratna injekcija po trditvah ECB sicer ne bo ovirala rednega refinanciranja ECB s trimesečnimi posojili, ki je predvideno za 28. avgust in na katerem naj bi ECB medbančnemu trgu ponudila 50 milijard evrov.

Ekonomski strokovnjaki proti dvigu obrestne mere
Same napovedi o morebitnem dvigu ključne obrestne mere pa sicer z vso zaskrbljenostjo spremljajo nekateri ekonomski strokonjaki, ki ECB zaradi zaskrbljenosti glede posledic, ki bi jih nestabilnost svetovnih finančnih trgov lahko imela na evropsko gospodarstvo, pozivajo, da naj ključne obrestne mere ne zviša. Bojijo se namreč, da bi zvišanje na trgih povzročilo še več nelagodja.

Kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov sprožila več posredovanj ECB
Kriza na ameriškem trgu tveganih hipotekarnih kreditov je v zadnjih dveh tednih sprožila močan in nenaden upad tečajev na praktično vseh najpomembnejših svetovnih borzah in nepričakovana nihanja likvidnosti bank ter razpoložljivega denarja v obtoku. ECB je zato za ublažitev likvidnostnih težav bank, ki jih je kriza prizadela, med 9. in 14. avgustom posredovala štirikrat. Na denarni trg je sprostila dodatnih 211,3 milijarde evrov, ukrepale pa so tudi druge centralne banke po svetu.