Poudaril je, da je letos število nesreč in smrtnih žrtev najvišje v zadnjih petih letih, največ pa se jih je po njegovih besedah zgodilo v poletnih mesecih, predvsem med mladimi turisti. Kosec je še dejal, da je bilo od ponesrečencev 30 odstotkov tujcev.
Menil je, da je letošnje število udeleženih pri nesrečah v gorah za kar 12 odstotkov višje kot
lani, povečalo pa naj bi se tudi število in trajanje iskalnih akcij. Po njegovih besedah je bil
delež iskalnih akcij pri reševalnem delu 40-odstoten, kar pomeni, da so od skupno 8743 reševalnih
ur izvedli 3088 ur iskalnih akcij.
Kosec je še dejal, da je bilo letos devet smrtnih žrtev zaradi kapi, kar je več kot v prejšnjih letih. Med vzroke smrtnih nesreč med planinci se tako v letošnjem letu na prvo mesto uvršča odpoved srca, za tem zdrs in padec na brezpotju, hoja po markirani poti, med preostalimi vzroki pa je naštel nepoznavanje sestopa, padec kamenja in zdrs pod vrhom.
Glavni vzroki za nesreče v gorah po podatkih GRS ostajajo enaki kot v prejšnjih letih, povečuje pa se število nesreč pri vodnih dejavnostih, dejavnostih v zraku, gorskem kolesarjenju in sankanju. "Največ nesreč, 158, se je letos zgodilo pri hoji po poti, za tem zaradi hoje po brezpotju, pri plezanju, alpskem smučanju in turnem smučanju," je povedal Kosec. Obenem je omenil, da se je največ nesreč, kar 65 odstotkov, zgodilo v lepem vremenu, pri neorganizirani skupini ter med posamezniki. Kosec je še dodal, da je bilo največ ponesrečenih v starostnem razredu med 18 in 55 let, kar dve tretjini vseh pa je moških.
