Vodstvo Telekoma Slovenije je ob tem izrazilo željo po lastniku, ki bo podpiral nadaljnji razvoj,
rast in širitev celotne skupine ter ohranjal celovitost in mu bo le-ta pomenila pomembnega in
relevantnega partnerja.
"Mislim, da je med morebitnimi ponudniki kar nekaj takih, ki imajo najverjetneje točno take
namene," je dejal predsednik uprave Telekoma Slovenije
Bojan Dremelj.
"Ne glede na prihajajoče lastniške spremembe ostajajo naše usmeritve in zaveze enake –
uporabnikom ponuditi najboljšo uporabniško izkušnjo, rast in širitev ter povečevanje vrednosti
podjetja," je še dejal Dremelj. Pri tem ni želel komentirati same prodaje državnega deleža,
saj je to v
"pristojnosti lastnika, ki ima vso pravico s svojim premoženjem razpolagati, kot misli, da je
prav".
Kdo so ponudniki?
Nezavezujoče ponudbe so oddali hrvaški Hrvatski Telekom, Oger Telecom iz Združenih arabskih
emiratov, britanski Providence Equity, madžarski Magyar Telekom, Engrotuš, avstralska Macquarie
Bank, luksemburško-ameriški CEP III/(Carlyle), britansko nemški konzorcij Bain Capital & Axos
Capital, ki se mu je pridružilo še podjetje BT globalne storitve, britanski Apax, islandski Skipti,
britanski Babcock & Brown in ameriški SAC PCG LLP.
Status registriranega ponudnika je sicer do konca septembra pridobilo 15 družb. Komisija za
vodenje in nadzor postopka prodaje deleža Telekoma bo predvidoma do konca meseca določila
ponudnike, ki se bodo uvrstili v drugi krog.
Dvofazni način prodaje
|
Država je mednarodni javni poziv za prodajo 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije objavila 31. oktobra. |
Tajnikar: Telekom bi se lahko širil hitreje
Medtem je ekonomist Maks Tajnikar poudaril, da bi se Telekom lahko širil še hitreje. Njegov vstop na albanski trg je namreč dokaz, da gre še vedno za podjetje, ki je lahko razvojni motor slovenskega gospodarstva. Tajnikar je poudaril, da v tem trenutku za obstoj in razvoj Telekom ne potrebuje strateških partnerjev, za financiranje rasti pa prevzemnikov tako ni nikoli potreboval.
