Pri postavitvi domačega brezžičnega omrežja z brezžičnim usmerjevalnikom je treba poskrbeti za ustrezno zaščito. To lahko z malo spretnosti in sledenjem navodilom, ki so priložena napravi, storite sami.
Izpostavljamo osnove, s katerimi je mogoče nepridipravom otežiti dostop do lastnega brezžičnega omrežja.
Malomarnost. Če brezžično omrežje ni zaščiteno, lahko opazovalec prestreže gesla, spremlja, katere spletne strani se obiskujejo, prenese datoteke iz skupne rabe ali pa preprosto koristi brezplačni dostop do spleta.
Administratorsko geslo
Ko napravo prvič priključite na računalnik, je priporočljivo spremeniti privzeto administratorsko geslo za dostop do usmerjevalnika in vseh njegovih nastavitev.
V osnovi določeno geslo je namreč standardizirano in ga ni težko pridobiti. Med drugim je zapisano tudi v navodilih.
Ime omrežja
Naprava ima privzeto ime omrežja (angleška kratica zanj je SSID). Strokovnjaki priporočajo, da ga spremenite, a tako, da ni pomenljivo. Primer: usmerjevalnika v direktorjevi pisarni ne poimenujte direktorjeva pisarna, ime lahko namreč privabi nepridiprave.
Geslo za dostop do spleta naj ne bo preprosto (priporočilo: kombinirajte zloge besed). Pri SSID lahko nastavite tudi vidnost omrežja. Za večjo varnost je najbolje določiti, da omrežje ni vidno okolici. Tako se vanj lahko prijavijo samo tisti, ki poznajo njegovo ime.
Kodiranje prenosa
Najvarnejši varnostni protokol, ki se danes uporablja, je WPA2 (ang.: Wi-Fi Protected Access).
