V istem obdobju lani je bila sicer duševna stiska prehuda za 263 samomorilcev. Psihiatrinja
Vesna Švab kljub temu ocenjuje, da se samomorilna nagnjenja povečujejo.
"V kriznih razmerah se število samomorov lahko začasno zmanjša, ker se ljudje borijo za
preživetje in vključijo vse obrambne mehanizme. Pogostost depresije in drugih duševnih motenj pa se
v slabih socialno-ekonomskih razmerah dolgoročno poveča," razlaga Švabova.
Vse več mladih obupa
Vse pogosteje se za samomor odločijo vse bolj depresivni najstniki. Najpogosteje dekleta,
stara od 14 do 18 let. Zaradi slabih odnosov v družini, spolnih in psihičnih zlorab ter težav v
šoli so se letos obesili, zastrupili ali ustrelili že trije.
Življenje si je vzelo tudi 63 starejših od 64 let, ki najbolj trpijo zaradi osamljenosti,
revščine in neozdravljive bolezni ter v samomoru vidijo edini izhod iz težav.
Največ obešanj
Od januarja do avgusta se je obesilo 127 Slovencev, starih od 34 do 64 let. Večinoma so
moški, zasvojeni z alkoholom in brezposelni v severovzhodni Sloveniji, kjer zaradi duševnih težav
in revščine trpi največ ljudi. Kmetje, policisti, vojaki in zdravstveni delavci pa si s samomorom
najpogosteje olajšajo preobremenjenost.
14
ogledov
Vse več najstnic obupa za vedno
Slabše družbene razmere, revščina, nezaposlenost in socialna izključenost so od januarja do avgusta letos v smrt pahnili že 217 Slovencev.
