Ko človek sedi udobno zleknjen pred malim ekranom in se naslaja ob bolj ali manj prikupnih
dekletih, se lahko samo preprosto zabava, lahko pa ga prešine marsikatera misel. Kaj je pravzaprav
namen takšnih tekmovanj, ki imajo malce sprevrženo logiko? Uradno je to seveda izbor naj
tekmovalke, ki ni samo čedna, ampak se zna tudi dostojno obnašati in pametno odgovarjati na butasta
vprašanja žirije o svetovnem miru in globalnem segrevanju. Biti mora torej lepa kot Einstein.
Takšna, ki bo kot ambasadorka vsega pozitivnega eno leto delala dobro po vsem svetu. Potovala v
zakotne kraje in se družila z lačnimi umazančki ali pa se borila proti norveški industriji
tjulnjega krzna. Seveda je dobrodošlo, da je lepa ženska bistrih misli in značajna, manj jasno pa
je, zakaj pri prijavi kandidatk obstajajo starostne omejitve in zakaj ne sme biti poročena, noseča
ali imeti otrok. Edini razlog, ki si ga lahko zamislim, je ta, da zaradi družine ne bi imela časa
opravljati vseh obveznosti, ki jih dobi skupaj s krono. Ostaja pa skrivnost, zakaj mora biti stara
med 17 in 24 leti, kot je bilo razpisano na izboru za miss leta 2007.
Važna je osebnost, čeprav neizdelana
Konec koncev je žiriji na papirju veliko do tega, da bi diadem nosila primerna kandidatka. Le
da dekle pri komaj dopolnjeni polnoletnosti gotovo ne more biti osebnostno tako izklesano kakor
njene starejše konkurentke. Zakaj miss ne bi mogla šteti 26 ali pa tudi 36 let? Vsi tako radi
leporečijo, da zunanja lepota izvira tudi iz notranjosti. Kdor je kdaj sedel na kavi z lepo žensko
blizu 30-ih, gotovo ve, da je neprimerljivo lepša kot čedna najstnica, ki še ni vstopila v
dvajseta. Je pa seveda s takšno žensko težje manipulirati.
|
|
|
Miss? Navihanka zagotovo. © iStockphoto
|
Kokošnjak lepotic
Pa pustimo jezik, osebnost, starost. Pojdimo k videzu. Za tekmovanje, ki je (tudi) lepotno, se prijavljajo različna dekleta z vsega sveta, ki mnogokrat niso po evropskem okusu, so pa po okusu prebivalcev pacifiške otoške državice. Lepotni standardi se s časom in kulturo spreminjajo, danes pa je v zahodnem svetu tako, da so priljubljeni prsni vsadki, napolnjene ustnice, liposukcija in kar je podobnih posegov. Tega se v nekaterih južnoameriških deželah, ki slovijo kot kokošnjak lepotic, zelo zavedajo. Iz Venezuele, kjer imajo pravo šolo za lepotice, prihajajo dekleta, ki po potrebi obiščejo plastičnega kirurga, ker vedo, da morajo biti za uspeh popolne, ker narava taka očitno ni. Kot moški bi rad videl miss, ki nima pobarvanih las, dveh umetnih joškov, ameriško pobeljenih zob in prilepljenih nohtov ter čim manj ličila. Lahko pa ima okusen tatu na intimnem mestu. Namesto starostne omejitve bi raje imel člen, ki prepoveduje lepotne operacije. Ne, ker bi jim nasprotoval, ampak ker se mi zdi v tem primeru to nekaj takšnega kot doping v športu. Mogoče bo pa kdo dodal, da lahko tudi izpit narediš s plonk listkom. Ali pa da se tega ne da primerjati.
Nekatere zmagajo tako ali drugače, tudi znajdejo se v svoji novi vlogi različno. Pozabimo jih po enem letu ali pa postanejo vsakdanji del rumenih in manj rumenih medijev. ''Miss Slovenije naj bi bila najprestižnejša lepotica. A na koncu te punce niso nič bistveno več kot druge hostese, ki se nikoli niso prijavile na lepotno tekmovanje,'' je izjavila zajčica Nina Osenar. Ampak upale so si, čeprav se potem mediji in anonimni spletni forumaši ob spodrsljajih norčujejo iz njihovega videza in izjav ter natolcujejo o tem, komu vse so grele posteljo. Pogosto zavistnice, ki bi dale vse, da bi se sprehajale na odru, in pohotneži, ki bi bili najraje v življenju kakšen teden člani žirije.