Najbolj goreči nogometni navijači si želijo biti pokopani na posebnih pokopališčih. Nenavadno? Nekatere akcije umetnikov z žogo so kombinacija baleta, atletike, gimnastike in golfa. Vse skupaj pa je nogomet.
Lepotice in denar
Nogometaši so postavni moški s kondicijo v najlepših letih in mnogi od njih so tudi zelo čedni. Poleg tega so tisti vsaj povprečno dobri precej premožni, tisti najboljši pa vrtoglavo bogati. Gibljejo se v krogih, kjer je lažje spoznati miss ali manekenko kot tajnico, zato jih je v vsaki nogometni reprezentanci vsaj ducat, ki se v tabloidih in na sprejemih pojavljajo z lepoticami pod roko. V kombinacijo spada še dober športni avto in nekdanja zveza s krasotico, ki je zdaj spremljevalka kolega iz ekipe.
Zaradi nogometa so začenjali vojne
Zaradi nogometa se je začela celo prava vojna. Povod za vojaški spopad med Hondurasom in Salvadorjem leta 1969 je bila kvalifikacijska nogometna tekma za SP, ki se je po spornih sodniških odločitvah končala z zmago Salvadorja. V nekaj dneh vojne je umrlo 2000 ljudi. Boji so se spet ponovili leta 1970 in 1976.
Pokopališča za navijače
Navijanje je početje, ki ima svoje čare. Človek se lahko obleče v majico z imenom svojega najljubšega igralca, lahko si brez skrbi namaže lica z barvami kluba ali reprezentance, lahko se poleti ovije s klubskim šalom in si natakne nemogoč cilindrast klobuk, lahko se po ulici dere kot nedresirana žival in lahko brezsramno prepeva navijaške pesmi, ki sicer ne spadajo v noben dostojen repertoar. Če to počne skupaj s somišljeniki, je vse skupaj še bolj zanimivo. Pet, petdeset ali pet tisoč tipov, ki jim na hrbtu piše Ronaldinho, se ob udarjanju na boben in fanfarah predaja navijaški strasti in počasi drsi v stanje zamaknjenosti. Če njihovo moštvo zmaga, izjavljajo, da lahko zdaj tudi umrejo, čeprav jih doma čakajo nepreskrbljeni otroci. Če njihovo moštvo izgubi, bi v resnici najraje umrli kolektivne navijaške smrti in bili nato pokopani na posebnem pokopališču za navijače, kakršno recimo ponuja argentinska Boca Juniors. Tisti bolj romantični pa si želijo, da bi njihov pepel raztresli po stadionu ali okoli gola. Dojemanje božjega ima različne odraze.
Smrtonosni avtogol
Ekipa je včasih lahko prepričljivo boljša, ima prednost domačega terena, naklonjenost sodnika in veliko ime, a z avtogolom jo lahko pokoplje lasten igralec. To se je zgodilo tudi kolumbijskemu nogometašu Andresu Escobarju, ki je dosegel najbolj tragičen avtogol v zgodovini nogometa. Leta 1994 so Kolumbijci na svetovnem prvenstvu igrali z ZDA in so nujno potrebovali zmago, a so njihovi upi splavali po vodi, ko je Escobar v 34. minuti zadel lastna vrata. Ob vrnitvi v vročo Kolumbijo je nesrečnika pričakal plačani morilec, ki je vzkliknil ''Hvala za avtogol'', preden ga je prerešetal s kroglami. Z umorom naj bi bili povezani šefi mamilarskih kartelov, ki so na zmago Kolumbije stavili mastne denarje.
Stave
Ni večjega adrenalina kot staviti na ekipo, ki bi lahko denarnico oplemenitila z nekaj evri. Spremljanje tekme dobi poleg domoljubnega naboja tudi povsem materialno razsežnost. Navijač se lahko veseli vsaj denarja, če se že izida ne more, oboje skupaj pa je kot nenadejani regres.
Identifikacija in čredni nagon
Kar se zgodi reprezentanci, se zgodi naciji in se zgodi meni. In tebi, čeprav se ne zavedaš.
Kaj je nogomet?
Poleg vsega, kar dela nogomet posebno igro že brez žoge, so mojstrovine na terenu tisto, kar jemlje dih. Včasih se zdi neverjetno, česa so sposobni nogometni virtuozi. Njihove akrobacije so zabavne, učinkovite in estetske. Poosebljajo lepoto usklajenega delovanja telesa in ideje. Nekatere akcije so kombinacija baleta, atletike, gimnastike in golfa. Vse skupaj pa je nogomet.
Več kot šport
Nogomet je več kot šport. Nogomet je več kot politika. Je več kot religija. Sprti narodi bi raje videli, da bi sovraga premagali na nogometnem igrišču kakor na bojnem polju. Zakaj ravno nogomet? Ker je tako preprost, da se vsakomur zdi, da bi lahko bil sodnik, selektor, trener ali pa vsaj igralec na terenu. Na nogomet se vsi spoznajo in vsi vedno najbolje vedo, kaj bi moral nekdo na zelenici v določenem trenutku storiti. S tribun je to povsem jasno. Če komu ni, bi moral mesto prepustiti sposobnejšemu.
Moška telesa
Še malo k erotiki in estetiki. Nogometaši sicer niso tako izklesani kot mnogobojci, ampak vseeno njihove postave niso obložene z odvečnim maščevjem. Prav lepo so postavni, imajo močna stegna in tisti najbolj priletni štejejo nekaj čez trideset let. Nekaterim, predvsem latinosom, se lasje svetijo od pomad, in ko se jim ob petju himne iskrijo oči in roka počiva na srcu, se vnamejo tudi srca ...
Nogometaši so postavni moški s kondicijo v najlepših letih in mnogi od njih so tudi zelo čedni. Poleg tega so tisti vsaj povprečno dobri precej premožni, tisti najboljši pa vrtoglavo bogati. Gibljejo se v krogih, kjer je lažje spoznati miss ali manekenko kot tajnico, zato jih je v vsaki nogometni reprezentanci vsaj ducat, ki se v tabloidih in na sprejemih pojavljajo z lepoticami pod roko. V kombinacijo spada še dober športni avto in nekdanja zveza s krasotico, ki je zdaj spremljevalka kolega iz ekipe.
Zaradi nogometa so začenjali vojne
Zaradi nogometa se je začela celo prava vojna. Povod za vojaški spopad med Hondurasom in Salvadorjem leta 1969 je bila kvalifikacijska nogometna tekma za SP, ki se je po spornih sodniških odločitvah končala z zmago Salvadorja. V nekaj dneh vojne je umrlo 2000 ljudi. Boji so se spet ponovili leta 1970 in 1976.
|
Za najzvestejše navijače © AFP
|
Navijanje je početje, ki ima svoje čare. Človek se lahko obleče v majico z imenom svojega najljubšega igralca, lahko si brez skrbi namaže lica z barvami kluba ali reprezentance, lahko se poleti ovije s klubskim šalom in si natakne nemogoč cilindrast klobuk, lahko se po ulici dere kot nedresirana žival in lahko brezsramno prepeva navijaške pesmi, ki sicer ne spadajo v noben dostojen repertoar. Če to počne skupaj s somišljeniki, je vse skupaj še bolj zanimivo. Pet, petdeset ali pet tisoč tipov, ki jim na hrbtu piše Ronaldinho, se ob udarjanju na boben in fanfarah predaja navijaški strasti in počasi drsi v stanje zamaknjenosti. Če njihovo moštvo zmaga, izjavljajo, da lahko zdaj tudi umrejo, čeprav jih doma čakajo nepreskrbljeni otroci. Če njihovo moštvo izgubi, bi v resnici najraje umrli kolektivne navijaške smrti in bili nato pokopani na posebnem pokopališču za navijače, kakršno recimo ponuja argentinska Boca Juniors. Tisti bolj romantični pa si želijo, da bi njihov pepel raztresli po stadionu ali okoli gola. Dojemanje božjega ima različne odraze.
Smrtonosni avtogol
Ekipa je včasih lahko prepričljivo boljša, ima prednost domačega terena, naklonjenost sodnika in veliko ime, a z avtogolom jo lahko pokoplje lasten igralec. To se je zgodilo tudi kolumbijskemu nogometašu Andresu Escobarju, ki je dosegel najbolj tragičen avtogol v zgodovini nogometa. Leta 1994 so Kolumbijci na svetovnem prvenstvu igrali z ZDA in so nujno potrebovali zmago, a so njihovi upi splavali po vodi, ko je Escobar v 34. minuti zadel lastna vrata. Ob vrnitvi v vročo Kolumbijo je nesrečnika pričakal plačani morilec, ki je vzkliknil ''Hvala za avtogol'', preden ga je prerešetal s kroglami. Z umorom naj bi bili povezani šefi mamilarskih kartelov, ki so na zmago Kolumbije stavili mastne denarje.
|
S srcem © AFP
|
Ni večjega adrenalina kot staviti na ekipo, ki bi lahko denarnico oplemenitila z nekaj evri. Spremljanje tekme dobi poleg domoljubnega naboja tudi povsem materialno razsežnost. Navijač se lahko veseli vsaj denarja, če se že izida ne more, oboje skupaj pa je kot nenadejani regres.
Identifikacija in čredni nagon
Kar se zgodi reprezentanci, se zgodi naciji in se zgodi meni. In tebi, čeprav se ne zavedaš.
Kaj je nogomet?
Poleg vsega, kar dela nogomet posebno igro že brez žoge, so mojstrovine na terenu tisto, kar jemlje dih. Včasih se zdi neverjetno, česa so sposobni nogometni virtuozi. Njihove akrobacije so zabavne, učinkovite in estetske. Poosebljajo lepoto usklajenega delovanja telesa in ideje. Nekatere akcije so kombinacija baleta, atletike, gimnastike in golfa. Vse skupaj pa je nogomet.
|
V barvah domovine © AFP
|
Nogomet je več kot šport. Nogomet je več kot politika. Je več kot religija. Sprti narodi bi raje videli, da bi sovraga premagali na nogometnem igrišču kakor na bojnem polju. Zakaj ravno nogomet? Ker je tako preprost, da se vsakomur zdi, da bi lahko bil sodnik, selektor, trener ali pa vsaj igralec na terenu. Na nogomet se vsi spoznajo in vsi vedno najbolje vedo, kaj bi moral nekdo na zelenici v določenem trenutku storiti. S tribun je to povsem jasno. Če komu ni, bi moral mesto prepustiti sposobnejšemu.
Moška telesa
Še malo k erotiki in estetiki. Nogometaši sicer niso tako izklesani kot mnogobojci, ampak vseeno njihove postave niso obložene z odvečnim maščevjem. Prav lepo so postavni, imajo močna stegna in tisti najbolj priletni štejejo nekaj čez trideset let. Nekaterim, predvsem latinosom, se lasje svetijo od pomad, in ko se jim ob petju himne iskrijo oči in roka počiva na srcu, se vnamejo tudi srca ...