Vreme vpliva na udeležbo, a nima odločilne vloge.
"Ljudje volijo, če je čustveno"
|
|
Čustva. Pikalo meni, da nekaj takega, kot je vreme, ljudi ne odvrne od volitev, če
je položaj čustveno nabit.
"Če strankam uspe vzpostaviti situacijo, v kateri ljudje občutijo, da morajo voliti, potem jih
take ovire ne ustavijo. Lepo se vidi, referendumi niso čustveno nabiti, zato tudi veliko ljudi ne
pride," je povedal.
|
Vreme ni odločilno
Jernej Pikalo s fakultete za družbene vede meni, da vreme vpliva na volilno udeležbo, vendar ne odločilno. "Če je vreme slabo, to vpliva na udeležbo starejših in invalidov. Na mobilni del populacije pa vpliva lepo vreme, ker gredo na primer raje na izlet," je dejal.
Vse manjša udeležba
Preverili smo, kakšna sta bila vreme in udeležba v dvanajstih letih volitev v DZ. Na prvih, 6. decembra 1992, je bilo zmerno do pretežno oblačno, občasno pa so se pojavljale tudi manjše padavine, je povedal Miha Demšar z Arsa. Volilna udeležba tistega dne je bila dobrih 85 odstotkov.
Štiri leta pozneje je bilo vreme podobno, a je bilo malenkost topleje. Volilna udeležba je bila že nižja, in sicer dobrih 73 odstotkov.
Oktobra leta 2000 so bile petnajstega v mesecu tretje državnozborske volitve v državi. Čez dan je bilo vreme pretežno jasno, proti večeru se je pooblačilo. Temperature so bile precej višje kot štiri leta prej, dosegle so 26 stopinj Celzija. Volilna udeležba se je spet znižala, bila je dobrih 70 odstotkov.
Zadnje volitve v državni zbor so bile 3. oktobra leta 2004. Udeležba je bila najnižja v dvanajstih letih, vreme pa po Demšarjevih besedah pretežno oblačno z malo dežja. Temperature so dosegle 21 stopinj Celzija.
Letos Pečenko napoveduje hladno vreme z največ 15 stopinjami Celzija. Temperature bodo torej najbolj podobne tistim iz leta 1996, ko je največ glasov dobila stranka LDS.