Izbor je organiziral Švicar
Bruce Weber, ki trdi, da je 21 čudes, ki so bila v finalu, dobilo več kot sto
milijonov glasov. Weber je bil nad odzivom tako navdušen, da na spletni strani
www.natural7wonders.com že zbira predloge za sedem naravnih čudes, torej mojstrovin, ki si jih je
zamislila narava. Nominirance bodo objavili 8. 8. 2008.
"Marsikaj je šlo narobe!"
In kaj je pravzaprav narobe s sedmimi julija izbranimi svetovnimi čudesi –
Velikim kitajskim zidom, perujskim
Machu Picchujem, kipom Kristusa Odrešenika v Riu de Janieru,
Petro v Jordaniji, majevsko piramido v
Chichen Itzi v Mehiki, rimskim
Kolosejem in indijskim
Tadž Mahalom? Marsikaj, pravijo številni kritiki, ki iz rokava stresajo
alternativne sezname svetovnih čudes. Od izbora se je distanciral tudi Unesco, kjer so poudarili,
da z glasovanjem nimajo nič. In že glasovanje je marsikomu trn v peti, saj je vsak Zemljan za
svojega favorita lahko oddal toliko glasov, kot je želel. To so hitro dojele tudi turistične
organizacije posameznih držav in začele lobirati za svoje finaliste. V Mehiki so tako državljane
pozivali, naj večkrat glasujejo za Chichen Itzo. In Mehičanom je uspelo.
"Hm, seznam finalistov je bil, milo rečeno, pisana zmešnjava turističnih znamenitosti,"
pravi britanski popotnik, priznani pisec in popotniški kolumnist
Simon Calder. Dejanske kritike pa je namenil mnogim finalistom. Dvomljiv se mu zdi
celo Veliki kitajski zid, saj so Kitajci ob kitajsko-mongolski meji v različnih obdobjih zgradili
več zidov. O sydneyjski operni hiši tudi nima preveč dobrega mnenja – lahko jo razumemo kot
"preveč ambicioznega belega slona, ki ga rešuje to, da so ga zgradili ob enem najlepših
naravnih pristanišč".
Sedmerica z rezervne klopi
Simon Calder je predlagal svoj alternativni izbor sedmih čudes, ki bi si po njegovem mnenju
bolj zaslužila mesto na slavnem seznamu.
The Beehive na letališču Gatwick je zgradba, katere ime pove vse.
"Prvi strnjeni letališki terminal" Panj (angleško Beehive) je odličen primer arhitekture
30. let prejšnjega stoletja in njegov okrogli tloris je bil pozneje vzor mnogim letališčem.
Londonsko letališče Gatwick so odprli leta 1936.
|
Ponos Dubaja je hotel Burj Al Arab. © EPA |
Panamski kanal povezuje Atlantski in Tihi ocean, pot od New Yorka do San Francisca pa je ladjam skrajšal za več kot polovico – prej so morale prepluti približno 22.500 kilometrov, pot skozi kanal pa je dolga le okoli 9.500 kilometrov. 77 kilometrov dolgi kanal so odprli leta 1914. Ko so ga gradili, so imeli v mislih, da bo novo pridobitev lahko uporabljal tudi Titanic, a ladji do Paname ni uspelo nikoli pripluti.
Morda manj znano čudo po izboru Calderja je italijansko mestece Portmeirion v severnem Walesu. Arhitekt sir Clough Williams-Ellis , ki je Portmeirion ustvarjal med letoma 1925 in 1975, je navdih našel v Italiji oziroma v Sredozemlju, kot trdi sam, veliko poznavalcev in "poznavalcev" pa je prepričanih, da se je zgledoval po slovitem Portofinu. Hiške pastelnih barv, gradiči, ki so namenoma videti starejši, kot so v resnici, plaža, mediteransko rastje ... le morje ni tako toplo kot v Italiji.
Cerkev Sagrada Familia v Barceloni je nedokončana zgodba. Načrte zanjo je naredil veliki katalonski arhitekt Antonio Gaudi , ki je nato gradnjo nadzoroval več kot štiri desetletja – graditi so začeli leta 1882. Sagrado Familio vsak dan obišče nekaj tisoč ljudi, preden bo zares dokončana, pa naj bi minilo še najmanj dvajset let.
The Strip v Las Vegasu je del bulvarja Las Vegas Boulevard South. Pariz, Benetke, Luksor in New York – vse njihove največje znamenitosti so si Američani "ponaredili" vzdolž Stripa. "Edino mesto, kjer boste morali vprašati, kako se vrniti v resnično življenje," Las Vegas in Strip opisuje Calder.
Državica Vatikan z baziliko svetega Petra in Vatikanskimi muzeji je "ujeta" v Rimu, potni list pa za vstop ni potreben. Vatikan je najstarejše čudo od sedmih s Calderjevega alternativnega seznama.
