Bilo bo nekoč ...

Novodobne gospodinjske pogruntavščine me le tolažijo, na nepogrešljivo pa še hrepeneče čakam.
Sodobne laboratorijske kuhinje nam ne zamerijo, če v njih sijeta nerjaveča mikrovalovka in pekač za kruh, a druge male pomočnike smo prisiljeni strpati v najtemnejše kote. Multipraktik, cvrtnik, paličnik, kavni barček, sokovnik, opekač, namizni žar, kuhinjska tehtnica in mesoreznica kazijo bleščeče pulte, ki jih očitno kreirajo moški in karieristke, ki nimajo časa brkljati po lastnih loncih. Niti najbolj ultra kuhinja namreč ne premore primerne omare za vse naprave, da pa bi ta bila opremljena s praktičnim električnim razdelilnikom, sodi že v misijo nemogoče.
Če smo ženske pripravljene za lepoto potrpeti, je za lepoto kuhinje pripravljena trpeti vsa družina, zato vsakič sproti izvlečemo tisto, kar potrebujemo.
Ko aparat opravi svojo nalogo v borih nekaj sekundah, se pravo delo šele začne. Čiščenje vseh delov mutipraktika traja toliko kot ročno rezanje čebule, klasično kuhanje kave s pomivanjem pa je končano prej kot pranje kavnega barčka, četudi kavo po prvi verziji spijem v družbi prijateljice.
V višini skupnega zneska za pregrešno drag pralni stroj s šestim čutom, za pametni sušilec, senzorski likalnik, kvalitetno likalno prešo, praške, dodatke, nujne servise in elektriko, manjša družina mirno podpiše nekajletno pogodbo z najbližjo čistilnico, vključno z dostavo na dom.
V duhu vsesplošne ozaveščenosti čakam inovacijo, ki bo preusmerila energijo iz sobnega kolesa  v hišno osvetljavo in ogrevanje vode. Glede na to, koliko časa na njem prebije moj najdražji, bo naša hiška vsak dan kot božično drevesce s parnim vodometom.

Moja tiha želja je mali rumenohlačni kuhinjski palček, ki bi opravil vsa tista tečna čiščenja, ki bi razumel trenutno (ne)razpoloženje, se spretno izogibal mojemu tekanju po kuhinji, po potrebi kakšno zapel in le zaradi lastnega veselja zloščil hrčkovo kletko, zamenjal ribam vodo in zdrgnil napo.
Do takrat pa bi bila z robotskim sesalcem več kot zadovoljna.