Ujet v lastnem telesu: Mislili so, da ne sliši, ko mu je mama želela smrt

Martin Pistorius se je rodil leta 1975 v Johannesburgu v Južni Afriki in je bil v šoli odličen učenec. Nekega dne leta 1988 je Martin po pouku mami povedal, da ga boli grlo in glava – simptomi navadnega prehlada – zato je ostal doma in počival. Toda z vsakim dnem se je njegovo stanje slabšalo. Sčasoma je izgubil sposobnost komuniciranja in uporabe telesa, večino časa je spal, saj je izgubil apetit, njegov um pa se je začel vračati v starost dojenčka.

Po sprejemu v bolnišnico zdravniki niso imeli pojma, kaj mu je, zato so ga zdravili za kriptokokni meningitis in tuberkulozo možganov, čeprav se je to zdravljenje izkazalo za neuspešno. Staršem so naročili, naj ga odpeljejo domov in ga oskrbujejo, dokler ne umre, brez upanja na preživetje. Zadnje besede, ki jih je kdajkoli izrekel staršem, so bile: "Kdaj domov?"

Vendar Južnoafričan ni umrl. Nedavno je za NBC News pojasnil: "Toliko let sem bil kot duh. Vse sem slišal in videl, a bilo je, kot da me ni bilo. Bil sem neviden."

Naslednje desetletje je preživel doma, začel je izgubljati upanje, da ga bo kdo sploh kdaj slišal in se bal, da bo umrl sam v domu za ostarele, ne da bi kdo vedel, da je pri zavesti. "Kar me je resnično pretreslo, je bila popolna in absolutna nemoč," je pojasnil Pistorius.

"Vsak vidik tvojega življenja nadzoruje in določa nekdo drug. Odločajo se, kje si, kaj ješ, ali sediš ali ležiš, v kakšnem položaju ležiš, vse,"  je povedal. Medtem ko je še naprej živel v svoji domišljiji, se je njegova družina poskušala premakniti iz te situacije tako, da so ga poslali v domove za ostarele, da bi si oddahnili od 24-urne oskrbe, ki jo je potreboval.

To je družino bremenilo in povzročilo številne prepire med staršema, prelomnica pa je bila neke noči, ko se je mama obrnila k njemu in rekla: "Upam, da boš umrl," ne da bi vedela, da to sliši. "Na nek način mi je to zlomilo srce, a do svoje matere sem čutil le ljubezen in sočutje," je dejal Martin.

Martin trdi, da ga je osebje v domovih zlorabljalo, saj so ga namerno udarjali, ščipali in metali, medtem ko je bil pod njihovo oskrbo. Na srečo pa je terapevtka le opazila, da jo razume. Komunicirala sta z gibi oči in stiskanjem rok, kar je dokazalo, da jo Martin razume, pritisnila pa je tudi na družino, naj ponovno testira njegove možgane. "Bila je katalizator, ki je vse spremenil," je povedal Pistorius: "Če ne bi bilo nje, bi bil verjetno bodisi mrtev bodisi pozabljen v domu za ostarele."

Martin zdaj živi na invalidskem vozičku in komunicira z računalnikom, ki govori namesto njega, medtem ko so njegovi otroški spomini žal izbrisani. Ponovno se je naučil brati, se socializirati in samostojno odločati, hkrati pa se je učil voziti in hodil na fakulteto. Martin je nato leta 2009 spoznal svojo ženo Joanno, družina pa živi v Združenem kraljestvu. Zdaj je računalničar in spletni razvijalec ter je napisal knjigo z naslovom Ghost Boy, v kateri je spregovoril o svoji travmatični izkušnji odraščanja s to nenavadno boleznijo.