Bo otroka spremljala vse življenje?

V razvitih zahodnih deželah je pogostost alergije na hrano pri otrocih do 8 odstotna, med odraslimi pa ne več kot od 1–2 odstotna. Alergija na hrano je pogostejša v družinah, kjer so alergijske bolezni že prisotne. Prizadene lahko posamične organe, lahko pa prizadene tudi več organov hkrati: kožo (koprivnica, atopijski dermatitis in lokalne otekline), dihala (astma, težko dihanje), prebavila (krči, slabost, bruhanje, driska) ter ustno votlino (pekoč ali srbeč občutek na jeziku, otekanje jezika, ustnic, neba in žrela).

Katere vrste hrane so povzročitelji alergijskih reakcij?
Pri otrocih so najpogostejši alergeni jajca, mleko, soja, arašidi in moka. Pogostost alergije na beljakovine iz kravjega mleka je največja v prvem letu, vendar pri približno 85 odstotkih teh otrok preobčutljivost izzveni do tretjega rojstnega dne. Na splošno velja, da alergija na kravje mleko in jajca mine v enem do treh letih. V otroškem obdobju se pogosto razvijejo tudi alergije na citruse, ribe, svinjsko meso in različno zelenjavo.

Nevarni dodatki v živilih
Razni dodatki, konzervansi in barvila v hrani lahko sprožijo tipične alergijske simptome, kot so bruhanje, slabost, bolečine v trebuhu, driska in druge. Reakcije na dodatke se pojavljajo pri enem odstotku dojenčkov. Glede na to, da je tovrstne alergije težko dokazati, pa so verjetno še pogostejše. Največ barvil zaužijejo otroci z brezalkoholnimi pijačami, bonboni, žvečilnimi gumiji in drugimi slaščicami. Sredstva za konzerviranje so v vseh ribjih in številnih mesnih konzervah, v gotovih jedeh, gotovih solatah, omakah, majonezah in mnogih drugih jedeh.

Kdaj je potreben obisk pri zdravniku
Če se pri otroku pojavijo znaki alergije, kot so koprivnica, atopijski dermatitis, polivanje, bruhanje, prebavne motnje ali celo znaki sistemske alergijske reakcije, je potreben obisk pri zdravniku. Pri majhnih otrocih ni vsak izpuščaj na koži posledica alergije. Pogosto že starši sami ugotovijo, katera hrana otroku škodi, še zlasti, če gre za klasično alergijsko reakcijo, sproženo s protitelesi IgE. Te takojšne reakcije nastopijo nekaj minut do nekaj ur po zaužitju hrane in se pojavijo po vsakem stiku s to hrano.

Kako preprečiti razvoj alergije na hrano?
Najpomembnejši preventivni ukrep je dojenje - dojenčki naj bi bili dojeni vsaj 4 mesece, tisti bolj ogroženi pa vsaj 6 mesecev. Šele nato pričnemo v prehrano postopoma uvajati manj alergogena živila. Če zdravnik kljub temu potrdi alergijo, mora biti otrok na strogi dieti, le tako je namreč možno, da bo svojo alergijo prerasel. Če se ne drži diete, je alergijsko vnetje stalno prisotno in otrok postaja preobčutljiv na vedno več novih alergenov. Tako lahko alergija spremlja človeka celo življenje.