Sneg je prekrival vso naravo, zgornja plast je bila iz drobnih iskrivih zvezdic, ki so bleščale v luninem soju. Tu in tam se je iz snežno obloženih vej razpršil sneg, ali pa je podrselo iz električne žice na daljnovodu. Res sem bila zatopljena v ta čudoviti večer. Pručka, na kateri sem stala, se mi je malce prekucnila. Mama je iskala veliko škatlo; soba je dišala po sveže pečeni potici in jabolčnem kompotu. Skozi vrata je oče prinesel visoko smreko od tal do stropa. Brata sta navezovala niti na pisane bonbone, ki jih bomo obesili na smreko. V veliki mamini škatli so bili - ne boste verjeli - pisani obeski, zeleni, rumeni in - krasni! Potem sem tudi jaz pripravljala prostor za jaslice. Naredili smo jih vsi skupaj v kotu sobe, in na tleh. Vse smo prekrili z mahom, jaz sem postavila ovčice in pastirja.
Oče je iskal križ, v katerega je potem postavil smreko, in vsi smo jo krasili.
Vendar je bil tudi pogled skozi okno prelep. Iz griča je z zvonenjem vabil Sveti Rok, ter naznanjal novo Božično zgodbo. V manjših skupinah sem opazila ljudi, ki so hiteli v mrzli in snežni noči. Vsi so hiteli v isto smer, v rokah so imeli luči, in hodili peš. Tudi naša družina se jim je priključila. K novi božični zgodbi je vabila z zvonovi in močnimi cerkvenimi orglami Svetnica Marija.
Zvonovi so močno zadoneli, in polnočnica je naznanila Božič. Prijeten Božič, vesel Božič, novo Božično zgodbo.
