Do takšnih dognanj so prišli raziskovalci z Columbia University in Stanford University (ZDA), ki so
v prvi študiji obravnavali 373 otrok, starih 12 let. Čeprav so začeli pouk matematike z enakimi
predhodnimi dosežki in znanjem, se je pokazalo, da so tisti, ki so verjeli v razvoj inteligence,
dosegli boljše rezultate pri testih, razlika med skupinama pa se je še povečala v dveletnem
obdobju.
Avtorji raziskave domnevajo, da takšni učenci študiju pripisujejo večji pomen, bolj
verjamejo, da se vloženi trud povrne in imajo pozitivnejši odnos do preprek, na katere naletijo.
Druga študija je zajela 91 otrok, starih 12 let, ki so kazali padec dosežkov pri matematiki.
Razdelili so jih v dve skupini. Prvi so med poukom o študijskih veščinah predavali o inteligenci in
možnosti razvoja možganov, drugi skupini pa so to poglavje zamolčali. Učenci, ki so poslušali
predavanja o teoriji inteligence, so uspeli obrniti krivuljo rezultatov navzgor in so pokazali
znatno boljše rezultate kot njihovi manj uspešni kolegi iz druge skupine, katerih ocene so še
naprej padale.
''To kaže na pomen osebnih prepričanj za študijski napredek,'' je povedal
Carol Dweck, eden od raziskovalcev in profesor na univerzi v Stanfordu.
''Izsledki prav tako kažejo, kako lahko negativna prepričanja spremenimo tako, da dosežejo
učenci čim boljšo motivacijo in dosežke,'' dodaja. Skratka, starši naj svoje otroke
spodbujajo. Še posebej, kadar jim ne gre najbolje.
Če verjamejo v inteligenco, so boljši
Otroci, ki verjamejo, da se inteligenca lahko razvija, so v šoli uspešnejši od tistih, ki mislijo, da je nesprejemljiva.
