Magazin
332 ogledov

Cestni juriš na streho Avstrije

48 kilometrov "zavitih nebes" so odprli leta 1935.
1/18
Žurnal24 main
Ovinki, ledenik, neverjetni razgledi, planike, pivo, klobase in jabolčni zavitek? Grossglockner, gora avstrijskih rekordov, ponuja še veliko več!

Grossglockner oziroma po slovensko Veliki Klek je najvišja gora Avstrije – visok je 3798 metrov. Pod piramidastim vrhom leži Pasterze, največji ledenik v Avstriji. Grossglockner ima tudi cesto, ki navdušuje, saj vijuga skoraj 2600 metrov visoko.

Najprej ni bilo denarja
Zgodba alpske ceste na Grossglockner (njeno uradno ime je Grossglockner-Hochalpenstrasse), ki povezuje Heiligenblut in Bruck, se je začela leta 1924, ko je skupina avstrijskih strokovnjakov predstavila načrt za cesto čez Hochtor (najdbe dokazujejo, da so ljudje tam pešačili že skoraj dva tisoč let pred našim štetjem).Takrat so se jim posmehovali, saj je bilo avtomobilov, motorjev in asfaltiranih cest zelo malo, Avstrija pa je trpela zaradi posledic izgubljene prve svetovne vojne. Celo tri metre široka in neasfaltirana cesta je bila zanjo prevelik finančni podvig.


Alpska popolnost ... © Gorazd Marinič

 
Že za začetek dirka
Spodbuda za gradnjo je nekaj let pozneje prišla iz New Yorka – zlom borze in sesuta ekonomija sta pretresla tudi že tako zdesetkano Avstrijo, in vlada je oživila projekt Grossglockner, da bi vsaj nekaj tisoč brezposelnih dobilo delo. Načrt so popravili – cesta naj bi bila široka šest metrov, da bi lahko "služila gostemu mednarodnemu prometu", upali pa so na 120.000 obiskovalcev na leto. 30. avgusta 1930 je zadonela prva eksplozija v Ferleitnu, štiri leta pozneje so se pomembneži po neasfaltirani cesti prvič zapeljali na vrh, leto pozneje pa so jo 3. avgusta odprli za promet in že naslednji dan so po njej dirkali avtomobili in motorji.

Nebesa za zaljubljence v ovinke
Grossglockner-Hochalpenstrasse je tudi zaradi osupljive naravne kulise takoj očarala – že leta 1938 je po njej zapeljalo 98.000 vozil in 375.000 obiskovalcev. A idila ni trajala dolgo; med drugo svetovno vojno, med letoma 1940 in 1944, so našteli le 27.000 vozil, in šele leta 1952 je bil presežen predvojni rekord. Leta 1953 so jo zato razširili na sedem metrov in pol. Cesta je bila spet malo bolj prazna leta 1967, ko so odprli Felbertauernstrasse, in leta 1975, ko so odprli Tursko avtocesto. Vloga Grossglockner-Hochalpenstrasse se je takrat spremenila – edina alpska cesta čez grebene med Brennerjem in Katschbergom je postala panoramska cesta (leži v nacionalnem parku Visoke Ture), ki jo imajo zelo radi motoristi (na spletni strani cesto oglašujejo kot nebesa za motoriste) in tisti, ki zapirajo usta s starodobniki.

Prometa je poleti veliko. © Gorazd Marinič

 
Od koruze do ledu
Običajno je cesta odprta od začetka maja do konca oktobra – poleti od šestih zjutraj do pol desetih zvečer, med 15. septembrom in 15. junijem pa jo zapirajo prej. Prevožena višinska razlika je več kot 1500 metrov – spodaj so polja koruze, zgoraj led in sneg. Kratki predor Hochtor je 2504 metre visoko, še višje po zaviti in bolj ozki cesti, 2571 metrov visoko, pa je Edelweissspitze. S parkirišča se odpira pogled na več kot trideset 3000 in več metrov visokih vrhov.

 

Preberite še:

Bolj obiskan samo Schönbrunn
Vožnja po 48 kilometrov dolgi ovinkasti znamenitosti ni zastonj – dnevna karta za avto stane 28 evrov, za motocikel pa 18 (če vas v istem letu Grossglockner zamika še enkrat, je treba doplačati samo štiri evre, če imate pri sebi staro dnevno karto in sedite v/na istem vozilu). Samo ne zmotite se: če prihajate z južne strani čez Heiligenblut, vas kmalu za infotočko Kasereck čaka križišče, kjer se cesta razcepi – levo cesta vijuga do Pasterzeja, desno pa na več kot 2500 metrov visok vrh. Za konec le še tole: Grossglockner-Hochalpenstrasse je druga najbolj obiskana plačljiva znamenitost v Avstriji – več ljudi obišče le še dvorec Schönbrunn na Dunaju. Od Ljubljane do starta v Heiligenblutu pa je samo dobrih dvesto kilometrov. Ne pozabite pogledati fotogalerije in vzeti toplega puloverja!
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.