Ali veste, katro vino ponuditi k čokoladnim sladicam? Belo ali rdeče? Ali pa morda likersko?
Ker Slovenci žal ne moremo izbirati med našimi vini (seveda obstajajo izjeme), ki bi bila primerna
za k čokoladnim sladicam, vam svetujemo, da izberete kako tuje vino iz tako imenovane "čokoladne
lige". Pri nas najpogosteje in najlažje srečate portugalski Porto, kateremu sledita madžarki Tokay
in španski Sherry. Če pa je v vas kaj avanturista, vam svetujemo, da se podate v čokoladno
avanturo, ob kateri bi marsikateri sommelier sicer zmajeval z glavo, a je zaradi arogantno
elegantne kombinacije, ki jo vino in čokolada ustvarita v ustih, vsekakor vredna greha. Gre za
košček ali dva temne, vsaj 70 ali največ 80 odstotne čokolade, v kombinaciji z velikim, močnim,
krepkim, bogatim suhim rdečim vinom.
Čokoladni izbranci se predstavijo:
- Ala (Antico liyuorvino amarascato) je rdeče aromatizirano likersko vino, ki ga na Siciliji pridelujejo po starodavnem rimskem receptu, kjer v vinu, kateremu so dodali alkohol, macerirajo višnje maraske z listjem vred in ga potem še dodatno sladkajo.
- Banyuls in Maury sta rdeči vini, ki prihajata iz južne francoske pokrajine Languedoc – Roussillon, katera slovi po svojih “nenavadnih” alkoholiziranih vinih (Vin doux Naturel). Obe vini, ki sta največkrat sladki, čeprav obstajata tudi v drugih "sladkornih“ različicah, sta pridelani iz krepke sorte grenache (najmanj 50%), ki ob dolgi naravni maceraciji ter dodanem alkoholu tvori.
- Barolo chinato je grenko sladka aromatizirana različica znamenitega rdečega velikana barola, ki ga v italijanski pokrajini Piemont pridelujejo iz sorte nebbiolo. Za aromatizacijo barola chinata uporabljajo razne dišavnice, aromatične trave in lubje kininovca.
- Madeira – glavna značilnost vina, ki prihaja iz portugalskega otoka Madeira, je nekajtedensko do nekajmesečno zorenje pri temperaturah med 35 ° in 70 ° C. Madeire se delijo na štiri tipe: najlažji suhi sercial, slajši in močnejši verdelho, polnejši in še slajši boal ter najbogatejši, najtemnejši in najslajši malmsey.
- Marsala – vinogradi, zasajeni z belimi sortami Catarratto, Inzolia in Grillo ter rdečimi Perricone, Calabrese in Damaschino, se razprostirajo na zahodni obali Sicilije. Leta 1984 so marasle razdelili v tri kakovostne razrede: ambra, oro za bele in rubino za rdeče.
- Porto – znemenito portugalsko vino, ki domuje v območju reke Douro, je pridelano v glavnem iz sort: touriga national, touriga francesca in tinta roriz. Porti se v glavnem delijo na živahno rubinaste in cenejše Ruby in pa dražje Tawny, kjer se prepletajo različni letniki in so starani tudi do 40 let.
- Sherry - prihaja iz španske Andaluzije, natančneje iz okolice mesta Jerez de la Frontera. Sherryji, katerih glavna sorta je palomino, dodani pa sorti pedro ximenez in moscatel, se delijo na dva osnovna tipa: fino in oloroso, ki je največkrat suh, staran dlje kot ostali sherryji in temu primerno tudi dražji.
- Tokay – madžarsko naravno desertno vino, ki je "odvzelo" ime sorti furlanski tokaj oziroma po novem sauvignonasse. Tokay, ki je ime dobilo po pokrajini, pridelujejo iz sorte furmint (šipon) po posebnem postopku, kjer glavno vlogo igrajo "putosi" - brente s plemenito plesnijo napadenega grozdja.
