Cviček je poleg terana PTP naša edina zaščitena vinska posebnost, zato se tudi ponaša z oznako PTP,
kar pomeni priznano tradicionalno pojmovanje, in je poleg toskanskega chiatija edino vino v Evropi,
v katerem je dovoljeno mešati rdeče in bele sorte. Njegovo ime naj bi izviralo iz nemškega izraza
''zwickt'', kar pomeni ščipati; za to ščipanje pa gre kriviti njegovo relativno visoko kislino, ki
je poleg nizke vsebnosti alkohola (med 8,5 do 10,0 vol.%) glavna cvičkova značilnost.
Le na desnem bregu reke Save
Cviček je rdeča zvrst rdečih in belih sort, ki se jih po uveljavitvi pravilnika o vinu z
oznako
PTP – cviček sme pridelovati le na absolutnih vinogradniških legah (lege, ki nimajo
severne orientacije in ležijo nad 210 metri nadmorske višine) znotraj vinorodnega okoliša
Dolenjska, kar pomeni, da se cviček sme pridelovati samo na desnem bregu reke Save in ne tudi na
levem, kot se je to dogajalo še ne tako dolgo nazaj. Glavne sorte za cviček, ki jim lahko dodajo
tudi laški rizling in preostale dolenjske sorte, so:
- Kraljevina: stara bela, domača sorta, ki daje navadno namizno vino svetlo rumenkasto-zelenkaste barve. Vonj in okus sta bolj nevtralna, prikrita; običajno ima nižji alkohol, je kiselkasto in osvežujoče.
- Žametovka: zelo pozna rdeča sorta, ki jo srečamo kot samostojno sorto vina, je pa zato toliko bolj nepogrešljiva v tipičnih dolenjskih, predvsem belokranjskih zvrsteh. Najstarejši, dobra štiri stoletja stari trs žametovke je uspeval na mariborskem Lentu.
- Modra frankinja: po poreklu naj bi bila s Hrvaškega oziroma od nekod iz Podonavja, čeprav jo Nemci denimo pripisujejo Avstrijcem, ti pa Nemcem. Pri nas nastopa bolj v zvrsteh, kot so metliška črnina, cviček, rdeči bizeljčan, virštanjčan, rdeči konjičan ...
Rojstvo cvička
Temu naj bi botrovala razdrobljena posestva preprostih ljudi, ki so jih najeli od posameznih samostanski redov ali pa so si svoj vinograd ustvarili kar na področju, kjer so izkrčili gozd. Ti najeti ali na novo ustvarjeni vinogradi pa so imeli eno slabost, in sicer to, da so bili v večini primerov precej oddaljeni od domačij. Ljudje so bili zato primorani ob vinogradih postaviti hram oziroma zidanico, kamor so lahko spravljali najnujnejše orodje in nenazadnje tudi pridelek, pri katerem je šlo v glavnem za vino. Ker pa je bilo vse tako majhno, da ni bilo prostora za več različnih posod, so se ljudje znašli tako, da so vse sorte, tako bele kot rdeče, prešali skupaj in jih skupaj tudi hranili.
Cviček PTP
(Povzeto po Pravilniku o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček)
- Sorte: vsaj 65 % rdečih sort in vsaj 25 % belih sort
- Obvezne sorte: žametovka (od 40 do 50 %, izjemoma 60 %), kraljevina (od 10 do 15 %), modra frankinja (od 15 do 20 %, izjemoma 30 %)
- Dovoljena sorta: laški rizling (do 10 %)
- Ostale sorte (do 15 %): rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska belina ter ostale, na Dolenjskem dovoljene rdeče sorte
- Vsebnost dejanskega alkohola: od 8,5 do 10,0 vol.%
- Minimalna sladkorna stopnja: 64 °Oe ali 8 % naravnega alkohola
- Gostota sajenja: več kot 4000 trsov/ha, oziroma več kot 2800 trsov/ha pri nagnjenih površinah
