Kazalo je zelo dobro, gostje so povedli in imeli pobudo, nato pa se je v sodniškem podaljšku zgodila tragedija! Sodnik je že po izteku igralnega časa domači ekipi dosodil enajstmetrovko brez pravega razloga. Janezu se je zmešalo, saj zopet ne bo nič zaslužil in se od vsega hudega tako močno klofnil po čelu, da se mu je v trenutku zopet odprla arkada. Hja, Janez tiste dni zares ni imel sreče in še sreča, da ni vedel za ženino flirtanje s svojim smrtnim sovražnikom.
Besen kot ris je na rano pritisnil gazo in si glavo na debelo ovil s povojem, da je bil videti kot ranjeni vojak iz Bitke na Neretvi. Tudi pod tuš ni šel, le naravnost v posteljo, da bi le čim prej minil nesrečni dan. Kobacal se je pod odejo in skušal biti čim bolj tiho, da ne bi prebudil žene. Vseeno pa se ni mogel zadrž da ne bi malce zašel z roko pod njeno spalno srajčko in jo prijel za koleno. Toda, glej ga zlomka!
Bolj, ko je iskal koleno, manj ga je našel. Grabil je za odejo, rjuho, celo za rob postelje je prijel, a žene nikjer. Pomislil je, da je verjetno padla s postelje in se nasmehnil, upajoč, da ima kje na čelu buško. Toda, ko je prižgal svetilko na nočni omarici in pogledal navzdol, tam ni bilo nikogar.
"Darinka!“ je zavpil po hodniku. "Darinka, si v kopalnici?“
Vse bolj neučakan je postajal in ko je opazil, da ni ne žene ne njenih najbolj seksi oblek ter čevljev, mu je glavo malce zasukalo postrani. Tudi njegovi klici niso obrodili sadov, zato se je pognal proti garderobni omari in se oblekel ter sklenil poiskati babnico, da jo nauči reda in discipline.
