Magazin
1 ogledov

Denar vpliva na spol

Na spol otroka vpliva tudi blagostanje. Žurnal24 main
Bogatejše matere pogosteje rojevajo sinove, bolj siromašne pa lahko pričakujejo, da bodo verjetneje dojile deklice.

Nizozemski znanstvenik dr. Thomas Pollet (Univerza v Groningenu) je s kolegi prišel do zanimivih povezav med finančnim blagostanjem žensk ter številom sinov in hčera, ki jih rojevajo. Najnovejša spozananja kažejo na to, da otrokov spol ni naključje, temveč je pogojen z življenjskim stilom in okoljem. V skladu z evolucijsko teorijo - ko so pogoji dobri in bi se otrok moral roditi zdrav - je najboljša možnost, da mati prenese gene na naslednjo generacijo, da rodi dečka.

Zdravi in močni sinovi bi morali odgnati rivale in potencialno oploditi nove generacije otrok ter tako zagotoviti obstanek družinske veje. Če pa je mati podhranjena, ali ima zdravstvene težave, je moški otrok slaba 'naložba'. Slaboten in bolehen deček se bo težko upiral tekmecem, morda ne bo postal oče, ali pa ne bo niti preživel. V takšnih okoliščinah je z evolucijskega vidika bolj smiselno imeti deklico, saj so vzdržljivejše in se jim ni treba boriti s konkurenco, da bi zanosile in nadaljevale družinsko linijo.

Tretje žene rojevajo več hčera
Da bi preverili vpliv bogastva in zdravja mater na spol otroka, so nizozemski znanstveniki preučili podatke o skoraj 97 tisoč poročenih ženskah z otroki iz Ruande, kjer je poligamija, tako kot v mnogih afriških deželah, še vedno prisotna. Zakone so razdelili na monogamne in poligamne, ženske v poligamnih zakonih pa na prvo, drugo, tretjo (ali nižjo) ženo. V takšnih skupnostih je hierarhija običajno trdno določena. Prve žene imajo več vpliva in prihodkov, z večjim številom žena pa se količina hrane in prihodkov zmanjša. Ko so bili življenjski pogoji enaki, so imele ženske v monogamnih zakonih več sinov (101 na 100 hčera), podobno je bilo tudi pri prvih ženah v poligamnih zakonih, žene, ki so bile po vrst šele tretje ali 'nižjega reda', pa so imele le 94 sinov na 100 hčera. Nekatere prejšnje študije so tudi pokazale, da so še nerojene deklice bolj žilave in manj izpostavljene splavu, če so matere pod stresom ali bolne.

Vpliv statusa in finančnega stanja na spol je verjetno bolj izražen v deželah kot je Ruanda, kjer tri četrtine prebivalstva živi pod pragom revščine in je pričakovana življenjska doba le 50 let. Tudi v ZDA so črnke dolgo rojevale manj sinov kot belke, ki so na 1000 porodov rodile sedem dečkov več.

Raziskovalna skupina je upoštevala tudi dejavnike kot so izobrazba in geografsko področje, od koder so bile matere, vendar pa nekateri opozarjajo, da so prejšnje raziskave pokazale, da starejši moški verjetneje zaplodijo hčere in niso več najmlajši, ko vzamejo tretjo ali četrto ženo, zato bi bile potrebne dodatne študije.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.