V resnici nihče ni rojen za vodjo oziroma šefa, temveč se mora priučiti dobrih prepričanj in se
znebiti slabih.
Slab šef: Kot šef bom na višjem položaju.
Dober šef: Kot šef se bom spustil na položaj svojih podrejenih.
Če želite voditi ljudi, se morate spustiti na njihovo raven. Priznati morate svojo
zmotljivost in vprašati, kadar česa ne veste, da bi tako vsi vedeli, kaj in kako je potrebno
narediti.
Slab šef: Če sem jaz šef, jaz dajem navodila drugim.
Dober šef: Če sem jaz šef, drugim omogočam, da dobijo vsa potrebna navodila.
Dobro vodenje pomeni, da znate dobro predstaviti nalogo. Predstavite navodila, jih razložite,
poslušajte komentarje in po potrebi reorganizirajte navodila.
Slab šef: Vsi mi morajo povedati, kadar imam prav.
Dober šef: Vsi mi morajo povedati, kadar nimam prav.
Najboljši način za komunikacijo se skriva treh korakih:
- Jasno povejte svojim nadrejenim, kaj mislite
- Opišite dejstva in okoliščine, ki so vas pripeljale do tega mnenja
- Vzpodbudite k vprašanjem ali nasprotnim mnenjem.
Slab šef: Nikoli ne morem biti ničesar kriv.
Dober šef: Ne smem pustiti, da drugi prevzemajo krivdo.
Uspešni vodje poudarjajo, da zaposlenim omogočajo, da se počutijo varne, da za njimi stoji kompetentna oseba, ki bo prevzela odgovornost. Slab vodja pa na drugi strani ostaja vedno nedotakljiv in krivdo celo prenaša na druge.
Preberite še:
|
Dober šef: Pomeni, da moram imeti odrte oči za morebitne težave.
Slabi vodje se obračajo stran od težav in si zatiskajo oči. Ne govorijo o težavah, temveč se raje potuhnejo in upajo, da bodo težave izginile. Male težave se tako hitro spremenijo v katastrofe.
