Emocionalni marketing na mnogo področjih presega racionalni marketing, ki je usmerjen h kakovosti proizvoda ali storitve. Trgovci bi morali zaradi tega več pozornosti namenjati konceptu emocionalnega marketinga – več čustev kot jim uspe vnesti v proizvod, več kupcev bodo osvojili. Če se strateško razvija, lahko emocionalni marketing minimalizira vpliv racionalnih dejavnikov, ki bi lahko potencialne kupce pritegnili pri konkurenci. Dober primer čustvene navezanosti so parfumi – ko vam je določen vonj všeč, ne boste najbrž niti poskusili kupiti drugega. Kupce namreč privlačijo stvari, ki vplivajo na njihove občutke. Zaradi tega je pravo vprašanje za marketinško strategijo, kako kupci sprejmejo odločitev o nakupu? Kateri kriteriji so zanje pomembni pri odločitvi?
Čustva so vedno prisotna
Pri večini nakupov so vsaj delno vpletena tudi čustva. Razum le ustvari zanimanje za izdelek, odločitev pa je odvisna od občutkov. Kupca ne zanima tako zelo kakovost, želi pa vedeti, kako bo neki izdelek ustrezal njegovi osebnosti. Seveda to ne velja za vse, na potrošnike ne moremo gledati le kot na izjemno čustvene, ali zgolj racionalno analitične, a večina se vendarle obnaša podobno – na podlagi čustev kupijo izdelek, potem pa nakup utemeljijo z razumom in logiko.
Tržišče je preplavljeno s podobnimi in enako kakovostnimi izdelki, zato je pogosto težko izpostaviti posebnosti. Nekateri znižujejo cene, drugi poskušajo razliko poudariti na drugačen način, tu pa je prostor za čustva.
