Magazin > Film & Glasba & TV
15 ogledov

Akvarij z izgubljeno ribo

Talent Katie Jarvis so odkrili, ko se je na ulici prepirala s svojim fantom. (Fo Žurnal24 main
Akvarij, film, ki povprečnega malega človeka preseneti in šokira s svojimi na glavo obrnjenimi normami.

Potem ko nam je pred leti Amerika postregla z dramo Trinajstletnici, v kateri se Evan Rachel Wood v svojem turobnem življenju zateče k drogam v želji, da bi se prilagodila okolju, so z Otoka šest let pozneje v svet poslali dramo o 15-letnici, ki se v svojem monotonem življenju zateče k plesu v želji, da bi postala plesalka in pobegnila pred realnostjo.

Pripoved o Mii (Katie Jarvis) iz blokovskega naselja Essex ni ganljiva in sluzasta drama, ob kateri bi potočili solzo ali dve. Če bi že kdo moral točiti solze, bi bila to ravno Mia, ki so jo vrgli iz šole, živi z nezrelo mamo (Kierston Wareing) in mlajšo sestrico, ki s svojim besednim zakladom zganja teror, žali, pije in kadi. Tako se iz zateženega stanovanja in šokantnih dialogov zateče k plesu v praznem stanovanju, kjer živijo njene sanje. Mia je na neki način kot izgubljena riba z (ne)dosegljivimi ambicijami, ki pleše v vodi, in kot riba v majhnem akvariju, v katerem norme, že tako obrnjene na glavo, še bolj pretrese mamin novi fant Connor (Michael Fassbender, Neslavne barabe), do katerega čuti hladnost (oh, še eden izmed maminih (pre)mnogih fantov), obenem pa je takoj začutiti, da ne čuti zgolj sovraštva, temveč skrito poželenje.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Režiserka in scenaristka Andrea Arnold je postregla s fascinantno dramo in odlično igralsko zasedbo, ki se kljub še kako realističnim prizorom ne posveča moralni sodbi o svetu. Živost tamkajšnjega življenja nižjega sloja doseže z dolgočasnostjo v prvi uri filma; marsikdo seže po uri in se vpraša "Zakaj, za vraga, se nič ne zgodi?", vendar si ne gre zatiskati oči pred resničnim svetom, ki že od nekdaj bije boj na ulicah, sicer skrit pred očmi povprečnega malega človeka. Ko po eni uri Arnoldova presedla na višjo noto, prej omenjeno popivanje mlajše sestrice Tyler (Rebecca Griffiths) in mamino prirejanje erotičnih zabav, niti ni več tako šokantno. Šokanten postane odnos, ki se splete med Mio in Connorjem, vendar režiserka ne poseže v svet pedofilizma. Gledalec ob presunljivem scenariju in izbiri likov niti ne pomisli na starostno razliko med najstnico in maminim ljubimcem.

Razpleta zgodbe ni težko ugotoviti, čeprav konec in Mijina prihodnost ostaneta zavita v meglo in prepuščena gledalčevi domišljiji. Svet, ki se ga nekateri izogibajo, pa se mu ne bi smeli.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.