V zadnjih tednih je slovenski glasbeni prostor preplavil skrivnosten zvok. Naša glasbena založba je na socialnih omrežjih en teden objavljala nekaj sekundni izsek neke pesmi, ki je bila brez imena, brez podpisa, a z močno energijo in sloganom – gremo NA POLNO. Po družbenih omrežjih in med poslušalci ter znanimi glasbeniki so se vrstila ugibanja, kdo stoji za novo skladbo.
Danes so skrivnost razkrili. Novo skladbo je izdal eden najvidnejših in najuspešnejših slovenskih avtorjev in izvajalcev – Jan Plestenjak. Tokrat v nekoliko drugačni, a še vedno povsem njegovi podobi.
NA POLNO prinaša izrazit 'vibe' osemdesetih let, ki se zvočno oddaljuje od pričakovanega, a vsebinsko ostaja zvest Plestenjakovi rdeči niti – iskrenosti, čustveni zrelosti in jasni osebni drži. Pesem ne govori o trenutni strasti, temveč o odločitvi. O odnosu, ki ne pristaja več na polovičarstvo. O življenju, ki ga je treba živeti "na polno".
Jan Plestenjak se je v svoji karieri večkrat dokazal kot avtor, ki zna ujeti čas, a se mu nikoli povsem podrediti. Tudi tokrat poudarja, da je šlo pri novem zvoku za naraven razvoj – za občutek, ki je prišel sam od sebe, brez preračunavanja, a z jasno vizijo.
Posebno težo pesmi daje tudi osebni kontekst. Lani se je Jan Plestenjak poročil, in čeprav skladba ni neposredno izpovedna, v njej odzvanja mir, stabilnost in jasnost, ki pridejo z življenjsko zrelostjo. V besedilu se prepletajo podobe trajnosti, povezanosti in iskrenosti – brez mask, brez strahu, brez potrebe po dokazovanju.
Vizualno zgodbo skladbe NA POLNO spremlja videospot, ki nadaljuje estetiko kampanje. V ospredju so prepoznavna rumena retro očala in slušalke, ki so že v času skrivnostnih objav postale simbol ugibanj in namigov. Videospot ne razkriva vsega na prvo žogo – tako kot pesem gradi na občutku, atmosferi in značaju, ne na dobesedni razlagi.
NA POLNO je tako jasna izjava o pogumu, da kot uveljavljen izvajalec stopiš izven pričakovanih okvirjev, o zaupanju vase in o zvestobi lastnemu pečatu. Jan Plestenjak z njo dokazuje, da prava prepoznavnost ni v ponavljanju preverjenega, temveč v tem, da si upaš ostati iskren – do sebe, do glasbe in do življenja.
