V Ljubljano prihajate z zasedbo Quantic & Alice Russell in Combo Bárbaro. S Quanticom oziroma multiinstrumentalistom Willom Hollandom sta se srečala že pred 10 leti, ko ste sodelovali na njegovi drugi plošči s skupino Quantic Soul Orcestra.
Tako je, živela sva blizu, oba močno v glasbi. Takrat je iskal nove vokaliste in tako sva za njegov drugi album skupaj posnela nekaj komadov. To je bilo leta 2000.
Po dolgoletni vrzeli sta se spet srečala in že sta bila na poti v Kolumbijo?
To je bilo že leta 2007. Sedla sva na letalo in skupaj napisala nekaj pesmi. Takrat še nisem vedela, da bo iz tega zrastel album, ki ga predstavljamo na aktualni turneji. Potem je spet minilo nekaj časa, saj sva imela oba ogromno dela. Jaz s svojo samostojno kariero in Will s kupom svojih obveznosti. Dodala bi, da je za Quantica Kolumbija vir navdiha in glasbena meka. Jaz pa sem jo doživela na subtilnejši ravni. Od glasbenikov, ki sem jih tam spoznala, sem se ogromno naučila. Skratka, vrnila sem se v Kolumbijo, preselila sva se v boljši studio in nastal je retro album, ki je plod sodelovanja različnih nadarjenih glasbenikov.
Kako pa je vajino sodelovanje videti v praksi?
Gre za posrečeno kombinacijo. Včasih Will napiše glasbeno zamisel, jaz pa besedilo ali obratno. Z njim rada sodelujem. Je zelo nadarjen in profesionalen.
Ali tudi sami prihajate iz glasbene družine?
Naša hiša je bila polna glasbe. Otroci nismo imeli varuške, zato sta nas mama in oče jemala s sabo v cerkev. Oče je bil organist in vodja cerkvenega zbora, v katerem sem kasneje pela tudi jaz. Pri devetih sem začela igrati na čelo, deset let zatem pa sem v Brightonu študirala umetnost in glasbo.
Kdaj vas je potegnilo v vode soula in gospela?
Kmalu, v zgodnjih najstniških letih. Tudi v hip hop. Občudovala sem Aretho Franklin, Stevieja Wonderja, Grace Jones.
Kakšna je bila vaša evolucija zadnjih nekaj let kot ženske na eni strani in umetnice na drugi?
Menim, da je to stalen posameznikov proces. V življenju me vodi radovednost, še iščem svoj pravi glas.
Boste obiskali kakšnega od poletnih glasbenih festivalov in h kakšni glasbi vas vleče zadnje čase?
Morda. Poslušam klasično glasbo, Gilberta Gila, zanimiva mi je tudi elektronika.
Kako bi opisali svoj osebni slog?
Kot nekoliko shizofrenega. Veliko kosov v moji omari je vintage, veliko je tradicionalnih oblačil in kosov mlajših neuveljavljenih oblikovalcev. Tako kot v glasbi tudi z oblačili rada eksperimentiram in se sprehajam po robu.
Ste kdaj razmišljali, da bi zapluli v bolj komercialne vode?
A mislite na skok v bazen popa? Ne, za zdaj ostajam zvesta sama sebi, saj v tem, kar počnem, neizmerno uživam.
