Karmična analiza, numerologija, regresija, življenjske lekcije, duše dvojčice … To so pojmi in teorije, ki so v času krize in vsesplošnega nezadovoljstva, ko ljudje iščemo razloge in izhode iz težav, vedno popularnejši. S prepletenostjo in nevidnimi silami vesolja se ukvarja tudi epska mojstrovina ustvarjalcev trilogije Matrica, Atlas oblakov, ki v naše kinematografe prihaja ta teden.
Skoraj triurni film se spopada z eno od največjih enigem vesolja – kakšen je smisel življenja. Tematike se je film lotil s pomočjo šestih zgodb, ki se dogajajo v šestih različnih časovnih obdobjih. Vodilno misel filma bi lahko strnili v stavek, ki ga v Atlasu oblaku slišimo večkrat: "Svojega življenja si ne lastimo." Režiserji z zgodbami, ki so med sabo ločene, a hkrati močno povezane, nakazujejo, da se nekateri odnosi in zveze nadaljujejo skozi stoletja, se pravi skozi različna življenja ene duše. Tem silam, odnosom se ni možno izogniti, saj predstavljajo del lekcij, ki se jih moramo v življenju naučiti. Gre v bistvu za napredovanje duš, če le-te spoznajo svoje napake. Tako se lahko morilec nekoč prelevi v dobro osebo, strahopetnež v junaka … Vse, kar torej storimo ali ne storimo, vpliva na nas in druge, in to ne le v tem življenju, ampak tudi v naslednjih.
Film se lahko pohvali z izjemno igralsko zasedbo. Poleg Toma Hanksa in Halle Berry – vsak od njiju igra šest vlog – v njem igrajo tudi Hugh Grant, Susan Sarandon in Jim Sturgess. Tri ure – dolžina, ki je pokopala že marsikateri film – minejo, kot bi trenil. Pripoved je jasna in začinjena z ravno pravšnjo mero humorja. Zgodbe in njihovo medsebojno prepletenost se sicer le težko na hitro povzame. V njem je namreč prisotno vse, od znanstvene fantastike do romantike in apokalipse. Da bi zares dojeli vse povezave med različnimi dejanji in osebami, bi bilo treba film videti večkrat.
Atlas oblakov, ki je stal več kot sto milijonov dolarjev, verjetno ne bo dosegel slave Matrice, ne bo pa se potopil, kot se je denimo bajno dragi postapokaliptični film Kevina Costnerja Potopljeni svet.
