Črno nebo Metalcampa

Med množico obiskovalcev iz vse Evrope (prevladovali so Avstrijci, Hrvati, Srbi, Bosanci, precej je bilo tudi finskih, britanskih in nemških dolgolascev) se je kot vsako leto razlegalo rjovenje v valovih, ki je zaobjemalo zdaj en zdaj drugi del prizorišča. Predvsem slovenski obiskovalci pa so letos vseh sedem dni iskali namišljeno osebo Marjana.

Vreme je bilo v primerjavi s prejšnjimi sončnimi leti tokrat precej bolj deževno, zaradi česar je bilo prestavljenih nekaj koncertov v soboto, večinoma na poznejšo uro (zadnji koncert tega dneva se je začel ob pol peti uri v nedeljskem jutru), Opeth pa so bili prestavljeni z Glavnega na Drugi oder. Najslabše so jo odnesli poljski death metalci Behemoth, saj jim je zaradi močnega dežja in vetra zalilo opremo na odru, tako da so se bili člani primorani drug za drugim umakniti z odra. Ko pa so močne kaplje dosegle še od roba odra najbolj oddaljenega člana, bobnarja Inferna, je bil koncert končan. "We can't play in this fucking weather," je še v slovo pripomnil vokalist Nergal. Bilo pa je "true", kot se za metal spodobi.

Nekateri nastopi skupin so bili teatralni, drugi metalsko divji, nekateri pa so zaradi dežja preprosto odpadli. © Janez Mužič

Eni izmed nepozabnih, predvsem zaradi uporabe pihal in glasbila "hurdy-gurdy", so bili osemčlanski folk metal bend Eluveitie iz Švice. Omenjena glasbila so razbila kitarsko usmerjenost prejšnjih nastopajočih ( Catamenia , Amon Amarth , Soilwork , Morbid Angel ). Igrali so komade s plošč Ven in najnovejše Spirits. Če ti spadajo med sodobnejše folk metalce, pa so lanski nastop na Drugem odru letos nadgradili "klasiki" finskega folk metala Korpiklaani . Med "headlinerji" so blesteli In Flames , ki jih je močna pirotehnika pustila na cedilu, posledica pa je bil desetminutni premor. Začeli so s komadom Cloud Connected, sicer pa so predstavljali novo ploščo The Sense Of Purpose. Razpon izvajalcev je tako segal od teatralnega black metala, za katerega so poskrbeli nemški Dark Fortress , do Apocalyptice – štirih čelistov in bobnarja, ki so večinoma godli svoj venček priredb Metallice , Sepulture , ki so jim dodali delček od mnogih avtorskih skladb.

Zadovoljivi glasbeni program je sovpadal s higiensko-sanitarnimi potrebami. Tudi prebijajoči se slovenski bendi ( Mora , Penitenziagite , Batina , Avven , Inmate …), ki so za nastop morali prodati 50 vstopnic za Metalcamp, so si na metalskem dogodku leta uspeli narediti nekaj promocije. Malce več časa in talenta bi za pisanje promocijskih verzov festivala potreboval le pisec besedila himne. Stavki, kot so Metalcamp Is Coming, Metalcamp Is Here bi res morali biti prebanalni za zahtevne organizatorje festivala. Po zadnjem koncertu festivala, švedskih Arch Enemy , smo na koncu doživeli tudi živo vokalno izvedbo komada, ki ga je v višine heavy metal pevskih leg ponesel vokalist skupine Prospect Robi Grdič .