Depeche Mode koncert je odpadel 21. maja lani zaradi obolenja vokalista Davida Gahana za trebušno gripo, zato je trenutna turneja še vedno posvečena promociji njihove zadnje, 12. studijske plošče Sounds of the Universe. Glasbeni program se je začel malo pred pol osmo zvečer. Mesto predskupine je pripadalo britanskim dance industrialcem Nitzer Ebb. Tričetrturni nastop, ki je temeljil na klaviaturah, živem bobnarskem ritmu in vokalu, so odigrali skorajda brez vmesnega govorjenja. Vokalist Bon Harris kaj več od najave najnovejše šeste studijske plošče Industrial Complex in glasbe, ki jo je trio predstavljal, ni delil z občinstvom. Čeprav ne gre za nov bend (obstajajo že od leta 1982), je bil odziv na njihov nastop v primerjavi z vsem, kar je sledilo, nekakšna srednja žalost. Vseeno se jih splača v kratkem pogledati v naši prestolnici (4. marca), ko bodo nastopili v Kinu Šiška.
Malo pred deveto so se luči ugasnile, kričanje v večnadstropni dvorani pa je doseglo visoke zvočne frekvence. Povezanost oziroma navezanost ljudi na bend je bila neverjetna. Najnovejši logotip benda, črki DM, je na velikem platnu ugasnil in stalna bendovska trojica (Andrew Fletcher, Martin Lee Gore, David Gahan) se je s podporo koncertnih članov na odru pojavila malo pred 22. uro.
Elektro pop rock trio iz angleškega Essexa, kot nekdaj njihovi sokrajani The Prodigy, je uprizoril doživeto predstavo, ki skriva 30 let delovanja benda. Verjetno je energična interpretacija poleg imena samega eden izmed razlogov za njihovo visoko dobičkonosnost na koncertih. Če temu dodamo še raznolike projekcije, prizor s člani, oblečenimi v astronavte, bliskajoče se kockasto ozadje (zagotovo je imel njihov VJ v mislih hrvaško zastavo), pa dobimo spektakularni Depeche Mode dogodek.
"Zvoki vesolja", kot bi prevedli naslov najnovejše plošče, je sicer tako kot studijski predhodnik Playing The Angel bolj Gahanova avtorska plošča kot vse predhodne. Sicer bi Davida napol resno lahko v klišejskem rockerskem smislu kljub letom (šteje jih 47) še vedno lahko označili za seks simbol. O tem pričajo njegovi odrski gibi, vabljivo pozo frontmana pa je podprl tudi z eno svojih tipičnih uniform - brezrokavnikom. Zanimivejši prizor je bilo tudi plapolanje rok po celi dvorani, ki so sledile njegovi gesti. Med petjem si je Gahan večinoma zaprtih oči postopoma odstranjeval zgornji del obleke, kar še prilije olja na ogenj o napisanem. Gore (večinski tekstopisec in avtor glasbe DM) je poleg kitare in spremljevalnega vokala prevzel tudi vlogo drugega glavnega vokalista. Samostojno je zapel približno četrtino vsega koncertnega repertoarja, med njimi komade, kot sta Dressed in black ter Home. Poleg najnovejših (In Chains, Wrong, Hole to Feed, Miles Away/The Truth Is, Come Back) so bili nepogrešljivi hiti, kot so It's No Good, Precious, I Feel You, Enjoy the Silence, Stripped in Personal Jesus.
V slabih dveh urah so izvedli en dodatek, ter občinstvu za kratek čas še dali upati na drugega, iz katerega pa na koncu ni bilo nič. Pričakovanja čez desettisoč glave mase so bila še vedno izpolnjena.
